EU ne obstaja zato, da rešuje naše probleme, ampak svoje

Če bi ta tekst pisala včeraj, bi bil drugačen. Olajšanje je, da zdaj na slovensko-hrvaški meji beguncev ne pošiljajo več v vodo, da pridejo v Slovenijo, ampak jih pripeljejo z vlaki. To je dobro.

A bi bilo iz tega napačno sklepati, da je EU našla rešitev za begunsko krizo. Je namreč ni. Kajti za tovrstno rešitev bi morale pokazati določeno mero “evropskega vedenja” tudi najbolj evropske od evropskih držav. Tiste, ki zdaj pridigajo o “evropskosti”. In se zgražajo nad “neevropskim vedenjem”.

Misliti, da se je kaj spremenilo, ker se “balkanske države” o toku beguncev dogovarjajo, je iluzija. Manever, ki ga je izvedla EU v nedeljo, morda lahko ustvarja tak vtis. A ta vtis je napačen. Dogovarjanje držav ob balkanski poti problema z begunci ne bo rešilo. Saj je EU odpovedala. Že drugič v tem letu.

Vaši/naši problemi

EU kot tvorba, ki služi ekonomskim interesom kapitalskih centrov, predvsem Nemčije, se namreč izkaže za neučinkovito vsakokrat, ko bi morala služiti drugim interesom. Recimo interesom Grkov. Ali interesom beguncev. Ali interesom držav, ki so članice EU, a ne predstavljajo kapitalskega centra. Kot so to nekatere države ob balkanski poti.

Spet smo videli ponovitev grškega scenarija. Katerega jedro je: nam, ki smo v kapitalskem centru, ne delajte problemov. EU ni na svetu zato, da rešuje vaše, ampak naše probleme. Vaša naloga je, da naredite to, kar vam rečemo. Z nasmehom. Drugačna drža izvajalcev — beri: hlapcev — v EU ni dovoljena. Drugačna drža predstavlja “neevropsko vedenje”. Ob katerem se Juncker zgraža. Kar pa je “evropsko vedenje”.

Evropsko vedenje

In je res: to je evropsko vedenje. Če preskočimo idealizacijo evropskega vedenja in pogledamo, kakšno vedenje v praksi prakticirajo “prave evropske države”, bomo videli, da gre za vedenje, katerega cilj je brezkompromisno uresničevanje lastnih interesov na račun drugih. Pri čemer je pridiganje o “evropskem vedenju” namenjeno tistim, ki nočejo početi tistega, kar “prave” evropske države od njih zahtevajo. Zahtevajo pa vedno isto: da “neprave” evropske države rešujejo probleme, ki so jih “prave” evropske države zakuhale. Da plačujejo račune, ki bi jih morale plačevati same.

Nemčija mastno služi od vojn

Vemo, da so begunci v EU zato, ker je v njihovi domovini vojna. Oz. vojne. Ki so jih zakuhali tudi Evropejci. Zaradi lastnih interesov. Izmed katerih ekonomski niso nepomembni. Nekatere države v kapitalskem centru so namreč največje proizvajalke orožja. Tudi Nemčija.

Nemčija mastno služi od vojn, ki proizvajajo begunce. Seveda se tega dejstva v EU ne sme niti načeti. Če bi ga kdo načel, bi mama Merkel imela dolg govor o tem, kako begunci niso povezani z nemško industrijo orožja. In da tisti, ki to zvezo vidimo, blodimo. Kar je tipična značilnost “neevropskega duha”. “Evropski duh” namreč ne povezuje tistega, kar mu ne ustreza. Povezuje pa tudi stvari, ki sicer niso povezane. Če mu ustreza.

Živeti v Nemčiji

Če torej upoštevamo vlogo nemške vojaške industrije v proizvajanju beguncev, bi bil edini pošteni račun tisti, ki ga begunci izstavljajo Nemčiji: hočejo živeti v Nemčiji. In Nemčija bi ta račun morala plačati. Ne le zato, ker ga je tudi sama proizvedla. Ampak tudi zato, ker predstavlja zanemarljivo majhno vsoto v primerjavi z denarjem, ki ga Nemci z vojnami zaslužijo.

Seveda se ta scenarij ne more uresničiti. Nemčija ne vodi Združenih držav Nemčije (namreč EU) zato, da bi sama plačevala svoje račune. Ko pridejo računi, jih je treba solidarno porazdeliti po vseh članicah EU. Začnejo govoriti o “evropskem vedenju”. Ki se ga od članic pričakuje. Ki ga morajo prakticirati z nasmehom. Če ga ne, pride do zgražanja. Do očitkov. Kar oboje maskira dejanski izvor problema.

Maskiranje

Tovrstno maskiranje so proizvedli evropski voditelji tudi v nedeljo na sestanku o beguncih. Ko so ugotavljali “neevropsko vedenje” nekaterih držav. Ter sklenili, da tega res ne smemo prenašati. Da se morajo vse države ob balkanski poti obnašati “evropsko”.

Bilo bi super, če bi enako evropsko vedenje zahtevali tudi od Nemčije. In drugih kapitalsko najmočnejših držav EU. Ker če bi te države pokazale vsaj nekaj evropskosti, bi bila begunska kriza rešljiva.

Ker ne gre za discipliniranje držav ob balkanski poti. Ter Grčije in Turčije. Ki poleg Italije edini brez filozofiranja sprejemata begunce. Ob tem pa tudi gre za države, ki so bistveno ekonomsko šibkejše od tistih, ki so kapitalski centri EU. Ki stokajo. In vijejo roke, da toliko beguncev res ne morejo sprejeti.

Rešitev begunske krize predstavlja zaustavitev vojn. Kar pa se ne bo zgodilo. Saj bi to pomenilo konec zaslužkov tistih, ki z vojnami služijo. Tudi Nemčije. Če torej to utopično rešitev zanemarimo, je rešitev begunske krize to, da jih države EU, v katere želijo, sprejmejo.

To seveda ne bi pomenilo, da jih v Sloveniji več ne bi bilo. Pomenilo pa bi, da ne mi ne oni ne bi nervozno čakali, kdaj bo Nemčija zaprla meje. In s tem demonstrirala višek svoje “evropskosti”. Saj je Nemčija najbolj evropska od vseh evropskih držav. Je model “evropskosti”.

In natančno zaradi te in takšne “evropskosti” je EU zgrešen projekt.