Cesarski Dunaj se klanja Maksu Fabianiju, velikemu Kraševcu iz Kobdilja

23.10.2015 / 06:08 Komentiraj
Slavni Fabiani je krasen primer vzpona nadarjenega mladeniča v mednarodno sfero javnega delovanja s trajnimi rezultati.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Stopetdeseta obletnica njegovega rojstva je že bila obeležena v Ljubljani, v sredo zvečer pa so odprli njegovo razstavo v nekoč cesarskem Dunaju — v prostorih Arhitekturnega centra MQ, torej na elitni lokaciji, ki jo vsak dan obišče na tisoče ljubiteljev vseh zvrsti umetnosti iz vsega sveta.

Pričakovanja, da se bo odprtja udeležilo veliko gostov z Dunaja, iz Slovenije in od drugod, so se uresničila. Dvorana je bila nabito polna, prišlo je kakih tristo ljudi.

Najprej jih je pozdravil direktor Architekturzentruma Wien, gostitelj Dietmar Steiner, za njim je imel pozdravni govor avstrijski minister za kulturo Josef Ostermayer, slavnostni nagovor pa potem slovenska ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

Fabianijeva najznamenitejša dunajska stavba Urania. — [Fotografija: Marijan Zlobec.]

JBM

Ministrica je med drugim opozorila, da se je arhitekt in urbanist Maks Fabiani zavedal, da sta arhitektura in krajina kulturni vednoti, bistveni za kakovost bivanja.

Posebej je opozorila na manj znana dejstva, da se je Fabiani ukvarjal z izumiteljstvom: izdelal je podmornico, aparat za hojo v hribe, načrte za zajezitev rek, za ureditev Vipavske doline. Bil je majhen Leonardo da Vinci. Cenili so ga cesar Franc Jožef I., prestolonaslednik Franc Ferdinand, ljubljanski župan Ivan Hribar, bil je spoštovani sopotnik Dunajske Secesije, arhitekta Josepha-Marie Olbrichta, slikarja Gustava Klimta, predvsem pa arhitekta in urbanista Otta Wagnerja, s katerim sta sodelovala.

Ministrica je zaključila, da je bil Maks Fabani preveč dragocena osebnost, da bi ga prepustili pozabi. Morda je 150-letnica rojstva priložnost, da ponovno premislimo o njegovi obsežni in dragoceni dediščini, s katero se ponašajo številna mesta, med njimi še posebej Ljubljana in cesarski Dunaj.

Podrecca & Hrausky

Razstavo je v žlahtnem, z video dokumentacijo podkrepljenem predstavitvenem predavanju o Fabianijevih dunajskih dosežkih občinstvu približal Boris Podrecca. On je pravzaprav primerjalno opazil dragocenost Jožeta Plečnika in Maka Fabianija v dunajski arhitekturi z začetka 20. stoletja in ju opredelil kot arhitekta trajne vrednosti — pri Fabianiju še posebej Artario, v kateri je prepoznal razne ornamente v stilu “barocchetto fabianensis”.

Kurator razstave Andrej Hrausky iz Ljubljane je poudaril razglasitev letošnjega leta kot Fabianijevega in omenil spomladansko Fabianijevo razstavo v Ljubljani. O razstavi je sicer menil, da ni znanstvena, ampak je namenjena vsem in vsakomur. Ob razstavi je izšel poseben katalog manjšega formata, prav tako posebna številka dunajske arhitekturne revije Outsider in članek v reviji Domus.

Arhitekt Boris Podrecca (na levi fotografiji) in kurator Fabianijeve razstave Andrej Hrausky (na desni). — [Fotografija: Marijan Zlobec.]

Tiskovna konferenca

Že v sredo dopoldan je bila v knjižnici Arhitekturnega centra dobro obiskana in izčrpna tiskovna konferenca, na kateri so govorili slovenski veleposlanik na Dunaju, njegova ekselenca dr. Andrej Rahten, direktor Dietmar Steiner in Andrej Hrausky.

Max Fabiani — Arhitekt monarhije je dovolj zgovoren naslov razstave, ki usvarjalca bolj prikazuje kot nekoga, ki je zaznamoval svoj čas, kot pa ugotavlja, da je aktualen in velik še danes. Fabiani je namreč deloval na Dunaju, v Ljubljani, Trstu, Gorici, v Štanjelu, na Češkem, Hrvaškem… Na Dunaju je vsem znana njegova slavna Urania, potem Artaria, kjer je bila ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja zasebna galerija z aktualnimi mednarodnimi razstavami.

Življenjske preizkušnje

Fabiani je imel v dolgem življenju velike in hude, da ne rečemo tragične preizkušnje. Iz svojega razreda je kot študenta arhitekture vrgel samovoljnega, trmastega in neposlušnega Adolfa Hitlerja. Ob Mussolinijevem obisku Gorice leta 1938 se je kot mestni arhitekt družil z njim, zato so ga pozneje — in bi ga nekateri še danes — označevali kot fašista, kar seveda nikoli ni bil.

Partizani so med obleganjem Štanjela, kamor so se zatekli nemški vojaki, požgali najprej grad in potem še njegovo hišo v Kobdilju. Pri tem so uničili ves njegov dragoceni arhiv.

V Ljubljani je bil znan po več stavbah. Znamenita je njegova Mladika (današnje Ministrstvo za zunanje zadeve), pa Bambergova hiša, Hribarjeva palača, ureditev Slovenskega trga (današnji Miklošičev park), župnišče sv. Jakoba, Dekliška osnovna šola, pa podstavek za Prešernov spomenik in Jakopičev paviljon (ob današnji Tivolski), ki pa so ga v začetku 60. let zaradi prestavitve tržaške železnice podrli.

Fašisti so leta 1920 požgali in uničili njegov slovenski Narodni dom v Trstu, nekaj let pozneje pa še njegov Trgovski dom v Gorici. Oba kulturna domova so kasneje obnovili. Goriški je zdaj spet v celoti v lasti goriških Slovencev, Narodni dom v Trstu pa je mednarodni in čaka na vračilo v slovensko posest in upravljanje, kar bi bilo edino pravno korektno in dedno-lastniško zakonito ter vsebinsko v skladu z njegovim prvotnim poslanstvom in delovanjem. V Narodnem domu so namreč v poldrugem desetletju (od 1904 do 1920) — z vrhuncem v zadnjih letih — uprizorili kar pet Cankarjevih dram.

Ustanovitelj in kurator

Maks Fabiani je bil na Dunaju soustanovitelj tamkajšnje Moderne galerije — danes jo predstavlja slavni Belvedere —, bil je član Dunajske Secesije in bil glavni kurator velike, do takrat največje cesarsko-kraljeve razstave v Londonu leta 1906, na katero je uvrstil tudi slovensko umetniško skupino Sava. Razstavo si je v šestih mesecih ogledal kar poldrugi milijon ljudi.

Razstava Max Fabiani — Arhitekt der Monarchie je zasnovana trojezično, s panoji in teksti v slovenščini, nemščini in italijanščini. Na ogled bo do konca novembra. Pripravili so jo omenjeni Arhitekturni center, SKICA (Slovenski kulturno-informacijski center Avstrija), slovensko veleposlaništvo na Dunaju, MOL in Ministrstvo za kulturo RS.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu marijanzlobec.wordpress.com v sredo, 21. oktobra, pod naslovom Dunaj počastil slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE