KSEVT rešen, Vlada in MK ne
Predstavljajte si, da vodite zahteven projekt. Del ga zaupate sodelavcu, pravzaprav sodelavki. Ta pošteno zamoči, zato ga morate oddelati namesto nje. A to še ni dovolj: angažirati morate še dva svoja tesna sodelavca, ki zaradi tega nekaj časa ne moreta opravljati niti svojega dela projekta.
Da bi torej rešili četrtinski del, morajo preostale tri četrtine malo počakati: morda samo par ur, morda kakšen dan — morda pa so zaradi hipnosti in minljivosti nepovratno izgubljene.
Tako ste vsi štirje opravili samo četrtino projekta. Učinek ekipe bi bil torej precej beden, 25%, krivda tistega, ki je zamočil in povzročil izpad, pa trikrat večja od njegovega realnega dela projekta.
Projekt: vodenje vlade
In zdaj si predstavljajte, da se vašemu projektu reče… — no, ja… — vodenje vlade.
Ker je zamočila ministrica za kulturo, ste morali kot predsednik vlade angažirati ministra za gospodarstvo in lastnega državnega sekretarja, zapovrh pa še sam nenačrtovano stopiti do Moderne galerije, da bi tam nekomu segli v roko z obljubo, ki vam je v primeru, če bi vaša ministrica vedela, kaj počne, sploh ne bi bilo treba dati.
V situaciji, ko morate kot predsednik vlade z drugimi kolegi iz vlade reševati nesposobno kolegico, ni čudno, da je vlada na 25% priljubljenosti, saj vam po definiciji zmanjkuje časa za preostale tri četrtine.
Skupno dobro in javna korist
Po zaslugi občudovanja vredne vztrajnosti in artikuliranosti zahtev Mihe Turšiča je morda rešen KSEVT — nista pa rešena ne vlada ne Ministrstvo za kulturo.
Ker je težko pričakovati, da bi MK rešilo Vlado, bi se morda vsaj Vlada lahko lotila MK. Za začetek tako, da bi od tega resorja zahtevala, da oddela svoj del projekta — to pa je upravljanje kulturnih zadev v skupno dobro in javno korist.
Če hočeš delati v skupno dobro in javno korist, pa je dobro in koristno dvoje: da si sam dober in da znaš poiskati koristne sodelavce.
Toda pozor: dober za skupno dobro in koristne za javno korist!
Government/Governance kot orkester
Zato v normalnih demokracijah, kjer iz korena besede “to govern” ne izhaja le “government” (vlada), temveč tudi “governance” (upravljanje), ponavadi izberejo dobrega dirigenta med najbolj izpostavljenimi resornimi figurami, izbiro koristnih sodelavcev pa mu prepustijo njemu samemu.
Tako v idealnih razmerah pride kultura do prvovrstnega ministra za kulturo, minister pa do kompetentnega kabineta in najožjih sodelavcev. Tako nikomur drugemu ni treba namesto njega dirigirati ali tistim brez posluha igrati, temveč vsi skupaj iščejo sinergije in harmonije s šolskimi plesalci, lučkarji znanosti, zastavonošami turizma in okoljskimi scenografi.
In glej, kar naenkrat kultura ni več strošek lačnih in izstradanih, temveč generator razvoja, inovator jezikovnih artikulacij, motor kreativnih industrij in investitor dediščine prihodnosti.
A če tega nimaš, če ne premoreš ne dobrega dirigenta ne koristnih instrumentalistov, se moraš ves čas šlepati na druge, jim krasti čas in šariti po njihovih budžetih. Jasno, da te imajo hitro dovolj — še posebej, če morajo opravljati tvoje delo!
Gotenica Forever
Slovenska vesoljska agencija bo — upajmo — znala poskrbeti za KSEVT. Toda ali bo naslednjič, ko bodo z roko v ministričini marmeladi zalotili študentske založnike, Vlada prosila ministrico za šolstvo, naj pomaga s Slovensko knjižno agencijo? Ali pa se bodo raje obrnili naravnost na Ministrstvo za pravosodje?
In ali bodo naslednjič, ko bo zaškripalo v slovenskem filmu, reševali zadevo s Specialno filmsko enoto na Ministrstvu za notranje zadeve? Ali pa bodo zaprosili za pomoč koalicijsko partnerico na obrambnem ministrstvu, projekt pa poimenovali s kodnim nazivom Gotenica Forever?
Obremenjenost drugih ministrstev se bo večala, odstotek učinkovitosti projekta vodenje vlade pa bo strmo padal z vsako novo nerešeno kulturno zadevo.
Kaj čaka premier
Zato vidim dve realni možnosti: ali bo premier počakal, da se arbitražni spor razplete v škodo Slovenije, in se nato v paketu rešil Desusove uteži, ali pa bo ukrepal takoj, še preden mu bo za reševanje problemov slovenske kulture počasi zmanjkalo ministrov in ministric SMC…
No, ja, še tretja možnost obstaja: da bo ministrica za svojo trajno (službo) poskusila žrtvovati generalno direktorico Biserko Močnik.
A če se bo na naslednji seji vlade pojavila s tekstom: “Veste, ugotovila sem, da imamo v ekipi nesposobno sodelavko, zaradi katere so morali drugi delati njeno delo in je zato trpelo naše osnovno poslanstvo,” predlagam premieru, da ima pripravljeno naslednje besedilo: “Takšne samokritike pa res nisem pričakoval od vas, ministrica. Telefon lahko pustite spodaj pri vratarju.”