Dan D-288: Alma Sedlar je en tak Vasja Jager
Zakaj članica senata in namestnica predsednika KPK non-stop pisari javna pisma svojemu šefu Štefanecu? Zato, ker lahko.
Ne da korupcija ni problem. Toda pravi problem s korupcijo se pojavi šele potem, ko postane problem sam boj proti korupciji.
Pa je denunciantski hate mail učinkovita metoda boja proti korupciji? Ne. To je samo ježa na valu socialnega ugleda, ki ga v Sloveniji pripisujemo borcem proti korupciji.
Jager pa jaga
Spomnimo se drzne, predrzne, obenem simpatične in antipatične kandidature Večerovega novinarja Vasje Jagra za predsednika KPK. Odkod novinarju — ki ima dovolj drugih možnosti (če že ne vseh in/ali istih kot v KPK) — ambicija, da se sistemsko bori poti korupciji?
V Sloveniji obstaja obsesija, ki bi ji lahko rekli Praprotnikov sindrom. Klic narave: “Nekaj je treba narediti.”
Praprotnik se je vsaj institucionaliziral in funkcioniral znotraj protikorupcijskega sistema, kakršen pač je (namreč sistem). Vasja Jager pa bi bil ena taka Alma Sedlar, če bi bil izbran.
Kvalifikacija in dekvalifikacija
No, v bistvu je zdaj Alma Sedlar en tak Vasja Jager.
Glede na to, kako je izborna komisija — hvala bogu — zavrnila Vasjo Jagra, je še tem bolj nerazumljivo, kako je šla skozi Alma Sedlar. Prav tako novinarka. Ali jo je za KPK kvalificiralo to, da je bila v času Raščanovega plenjenja na Delu Revije sindikalna zastopnica? Pa članica novinarskega razsodišča?
To je zagotovo ne dekvalificira. Dekvalificira jo kvečjemu njen osebnostni profil, da se čuti dolžno denuncirati svojega nadrejenega. Neglede na to, kdo ima prav — ona ali on.
KPK rabi inteligentne birokrate in spretne, četudi dolgočasne pravnike, ekonomiste, forenzike — ne pa moralističnih samotnih jezdecev na križarskem pohodu, ki rešujejo Slovenijo in še svet.
Metla, pisma in preproga
Ne gre za to, da bi kot članica senata KPK morala biti tiho in pometati probleme pod preprogo. Gre za to, da javna pisma niso zanesljiv, kredibilen, resničnostni kontekst za reševanje problemov.
Bolj kot poljubni, dramatični, zaskrbljeni amaterizem borcev za poštenost in moralo — ki se ga več kot dovolj razlega iz zvočnikov na vsakem vogalu — rabi Slovenija spoštovanje pravnega reda. Tudi v smislu spoštovanja nenapisanih pravil, kdo kaj sme in kaj se spodobi.