Propad kmetijstva: Če bomo hoteli jesti, bomo morali biti pridni

14.10.2015 / 06:10 Komentiraj
Kaj hočejo kmetje? Pravično plačilo za pridelke. Ga lahko trg zagotovi? Ne. Zagotovi ga lahko država. Ne samo pri nas.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tudi na Zahodu. Kjer za razliko od neoneokolonij kmete subvencionirajo. Kar se pri nas seveda ne sme dogajati. Saj subvencioniranje pomeni vmešavanje države v delovanje prostega trga. Oz. preprečevanje, da bi prosti trg konstruktivno selekcioniral tiste, ki so zmožni preživeti, in tiste, ki niso — in ki zato morajo propasti. Ker kot smo slišali v nekem drugem kontekstu: omogočanje preživetja nekonkurenčnim je neodgovorno vodenje ekonomije.

Za razliko od neoneokolonij, kakršna je Slovenija, na Zahodu kmete subvencionirajo. Kar se pri nas seveda ne sme dogajati. To je namreč vmešavanje države v delovanje prostega trga.

Kaj pa na Zahodu?

Ob tem pa se nihče ne vpraša, zakaj se tako “neodgovorno” do svojih kmetov ne obnašajo vlade Zahoda. Ki svoje kmete očitno ščitijo pred pogubnimi posledicami delovanja prostega trga. Jih torej ujčkajo.

Odgovor je znan in ni neoliberalen: zahodne države v svojem kmetijstvu namreč ne vidijo le izjemno pomembne panoge, s katero so — če jo ustrezno subvencionirajo — konkurenčne na svetovnem trgu, ampak so tudi prepričane, da je vzdrževanje lastne kmetijske proizvodnje ključno tudi za samoopreskrbo in s tem torej ekonomsko, socialno in politično neodvisnost.

Slovenčki tega ne razumejo. Do tovrstnih sklepov še niso prišli. Vsaj ne tisti, ki vladajo. Samo nekateri s tem v zvezi nekaj sitnarimo.

To se ne dogaja prvič

Kmetje so torej začeli javno opozarjati, da bo slovensko kmetijstvo propadlo, če država ne bo intervenirala in uredila “pravičnega” plačevanja njihovih izdelkov in pridelkov.

Zgodovinsko gledano se slovensko kmetijstvo ni znašlo prvič v tej situaciji. To se skozi zgodovino ponavlja. Prvič že leta 1848 ob zemljiški odvezi. In nato še večkrat.

Kot se je večkrat ponovila tudi reakcija različnih držav, v katerih so Slovenci živeli: vse države so intervenirale, da ne bi prišlo do propada slovenskega kmetijstva. Pa so to bile tuje države. Države tujcev. Ki so nam vladali.

Zdi se, da bo prva in edina slovenska država, ki ne bo intervenirala, prav tista država, ki je baje uresničitev tisočletnih sanj Slovencev. Naša lastna. Dopustila bo propad kmetijstva. Oziroma: pustila bo, da prosti trg opravi svojo pozitivno selekcijo ekonomskih subjektov in zagotovi, da preživijo samo konkurenčni.

Zdi se, da bo prva in edina slovenska država, ki ne bo intervenirala, prav tista država, ki je baje uresničitev tisočletnih sanj Slovencev. Naša lastna. Dopustila bo propad kmetijstva.

Preživeli bodo neslovenski proizvajalci

Žal že vnaprej vemo, kdo bo preživel in kdo propadel. Preživeli bodo neslovenski proizvajalci hrane. Tisti, ki jih njihove države subvencionirajo. Propadli pa bodo slovenski. Ker jih država ne ščiti pred “konstruktivno” selekcijo prostega trga.

Eden od slovenskih kmetov je iskreno vprašal, kam to vodi. Iz njegovega zornega kota je takšno delovanje države namreč nesmiselno. Kar seveda je.

A to ne pomeni, da ne vemo, kam to vodi. Ker vemo. Ker smo to že videli. Na primeru drugih postsocialističnih držav. To vodi v propad lastnega kmetijstva.

Tu imajo kmetje prav. Nimajo pa prav, ko menijo, da to nima nobenega smisla. Ker ga ima.

Dezindustrializacija in dezagrarizacija

Propad lastnega kmetijstva je namreč poleg dezindustrializacije drugi temeljni socialno-ekonomski proces, skozi katerega so se nekdanje relativno visoko samopreskrbljene socialistične države spremenile v nov tip kolonij — v neoneokolonije.

To je tisto, na kar opozarjajo slovenski kmetje. To je tisto, česar ne razumejo.

Propad lastnega kmetijstva je namreč eden od dveh temeljnih procesov, s katerim se v postsocialističnih družbah povečuje odvisnost države od kapitalskih centrov. Hkrati pa se oblikujejo tudi povsem nova razmerja moči. Nova razmerja moči znotraj družbe. In nova razmerja moči med družbami.

In ta razmerja seveda škodijo postsocialističnim družbam. Le da tega v teh družbah praviloma nihče ne opazi.

Zaposleni z obračunavanjem

Tudi v Sloveniji tega ne opazijo. Politiki so namreč preveč zaposleni z obračunavanjem s političnimi nasprotniki, da bi imeli čas za razumevanje celotne slike.

Še več! Nekateri politiki so si zadali za cilj prestrukturiranje moči znotraj slovenske družbe. To tudi govorijo. Recimo J. J. & Co. Za dosego tega cilja so dovoljena vsa sredstva. Zaželena. In uporabljena. Tudi to, da propadejo slovenski kmetje. Slovensko kmetijstvo. Če je propadla industrija, pa naj še kmetje. Še posebej, če lahko za doseganje svojih političnih ciljev pokličejo na pomoč naravne zakone tipa “prosto delovanje trga”. Ki sicer niso naravni. A kdo bi se ukvarjal z malenkostmi.

Propad slovenskega kmetijstva torej ima smisel. Ne za slovenske kmete. Ampak za slovensko desnico. Ki s tem zmanjšuje moč slovenske levice. Namišljene levice. In ostankov preteklosti. Mračnih sil iz Murgel. Itd.

Smisel pa ima tudi za kapitalske centre. Saj zagotavlja, da bo Slovenija od njih še bolj odvisna. Preživetveno odvisna. Tokrat od preskrbe s hrano. Če bomo hoteli jesti, bomo morali biti pridni. In delati, kar bodo kapitalski centri od nas želeli. Kar tako že delamo. To je ta smisel. Manjkajoči smisel. Ki ga kmetje ne vidijo.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE