Nategnila me je Mojca Mavec in na to sem ponosen

13.10.2015 / 06:10 Komentiraj
“Veš, jaz znam z gnarjam, mene je oče naučil z gnarjam.” Pozabil je dodati v drobnem tisku, da je bil vedno proračunski.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Madžarski fotograf Norbert Baksa in manekenka Monika Jablonzcky sta premaknila meje modne fotografije na vročo linijo med Madžarsko in preostankom sveta. Zbirka fashion shotov je vzbudila ostre kritike in polemike o primernosti takih fotografij.

Ne vem, kako se naj opredelim: naslednjič lahko poskusita v Homsu ali Alepu ali kje drugje v bližini vojaških ciljev.

Preveč ali premalo seksa

Kriterije kriznih oz. frontne vizualij je postavil CNN v zalivski vojni, ko je poustvarjal resničnost skladno s potrebami politikov in vojaških strategov. Zato se mi zdi vsaka polemika na to temo odveč. Etični kriteriji so se spremenili tako zelo, da je zasebno postalo javno in da je informacija o tem, kdo koga poriva, pomembnejša od tega, za koga ali kaj je ta oseba glasovala v parlamentu — in nategnila tisoče, milijone.

Nasploh je problem zaradi preveč ali premalo seksa ena izmed vodilnih tem kolumnistk in kolumnistov. Medtem pa se dogaja vse kaj drugega.

Tokrat hočem ostati v mainstreamu.

Fenomenalno čez planke

Tudi meni se dogaja seks. Nepričakovano. Nategnila me je Mojca Mavec in na to sem ponosen. Pri mojih letih takšna trofeja — pa nisem najbogatejši Slovenec, niti med prvih 200.000 se ne bi uvrstil.

Berem: Mojca Mavec je videti odlično: s pomočjo zelišč, ki jih je spoznala v Aziji.

Fenomenalno! Vzamem ginseng in se pripravim na vročo avanturo, o kakršni lahko samo sanjamo, kadar gledamo Mojco, ki skače čez slovenske planke. Skok čez planke je staroslovenska fraza, ki je namigovala na nezvestobo.

Naj ne traja nategovanje predolgo: sanja zajec o zeljni glavi, pardon, dveh vzporednih glavicah! Berite pozorno in z razumevanjem: “Vsebino omogoča Bitrade, d.o.o.

Ange Paul s Slonokoščene obale

Pa to še ni vse, kajti teden je bil več kot obetaven. Pisala mi je Ange Paul s Slonokoščene obale. Nikoli srečal, nikoli govoril z njo, nikoli mislil nanjo. Ne vem, kje je dobila moj naslov — celo službenega —, ampak pismo je res obetavno.

Takole začne:

“Najdražji Zelo mi je žal, da vlek v vas nenadoma razmišlja, da ne vemo, pred seboj, jaz sem ti pisal samo zato, ker imam težave, ki rabim vašo iskreno pomoč in naj vas ne bo presenečenje ali prezreti moj email, ker vas prava oseba za ta namen. Moje ime je Ange Paul stara 21 let, deklica, jaz sem edina hči moje pozno staršev. Moj oče so bili zelo premožni kave in kakava kmetje tudi nekdanji direktor kmetijskega sektorja v moji državi Ivory Coast. Moja mama je umrla v avtomobilski nesreči 15. avgusta 1999, skupaj z mojim starejši brat Kenneth in mojega malega brata Anthony. Moj oče je bil zastrupljen na smrt s svojimi poslovnimi partnerji, med enim od svojih poslovnih srečanj.”

Veliko humanosti za malo administracije

Mar ni ganljivo, kako se je še ne polnoletna Ange potrudila napisati pismo v slovenskem jeziku, ne da bi imela na razpolago dostop do slovenskih resničnostnih šovov in telenovel, kakršne je recimo tista z vinom. Ne samo, da mi ponuja izjemen biznis kavo in kakavom, dala mi bo tudi petino od svojih 3,7 milijona evrov, kolikor ji je oče zapustil.

“Prosim, jaz sem častno iščejo vašo pomoč na naslednje načine: (1.) Da bi zagotovili dobro bančnega računa, ki bi ta denar prenesen v (2.) Da bi služil kot varuh tega sklada, saj imam še vedno dokončati mojo izobrazbo. (3.) Da bi se dogovor za mene, da prideš k vaši državi za zagotovitev dovoljenja za prebivanje in nadaljnje mojo izobrazbo. Takoj, ko dobim vaš hiter odgovor navedbo vaše zanimanje, da mi pomaga, da uspešno prenesti denar na račun v vaši državi, vam bom dal vse potrebne informacije, lahko zahteva, da nadaljuje v smeri prenosa denarja. Končno, sem pripravljen, da vam ponudimo 20% celotnega denarja kot načinu odškodnine za vaš trud me pomoč pri tem skromnem zahtevo, se veselim, da bo ta transakcija sklenjena v najmanj sedmih dneh, ker je moje življenje v nevarnosti od mojih družinskih sorodnikov. Nestrpno čaka, da slišim vaše strinjanje odgovor.”

Prijazna deklica, ki je res veliko pripravljena dati za malo humanosti — le nekaj administrativnih opravkov. Le kdo ne bi ponudil roke pomočni otroku v stiski in to še celo ženskemu otroku? Samo oseba, v kateri je oče okamnel za vedno. Mrtvi Don Huan.

Mister 10%

Poslal sem ji vse svoje podatke od številke računa in vseh elektronskih naslovov pa do skypa, vibra in telefonskih številk in jo poprosil za nekaj predujma. Da bom lahko kupil koleke za uradne dopise uradu za azil, univerzam za nadaljevanje študija in podjetniškim zbornicam za včlanitev z obetom rednega plačevanja članarin in drugih prispevkov.

Ne vem, zakaj še ni odgovorila, če pa je napisala, da ima samo sedem dni časa in da je njeno življenje ogroženo? Zelo se bojim zanjo. Morda ji je kak sleparski slovenski podjetnik ali menedžer obljubil več za manj — recimo za deset odstotkov.

Nekoč sem poznal gospoda, ki je samega sebe imenoval Mister Ten Percent in je imel veliko opravka z gradnjo UKC, hidroelektrarnami, zdravstvenim zavarovanjem, humanitarno organizacijo in Ministrstvom za zdravje.

Najbolj imeniten je bil, ko mi je razložil, da on zna “z gnarjam, mene je oče naučil z gnarjam”. Pozabil je dodati v drobnem tisku — ali vsaj potihem —, da je bil ta gnar vedno proračunski, davkoplačevalski. Pri tem je drgnil pred mojim nosom palec in kazalec desne roke. Saj veste, kako je to videti. Bilo je slišati šelestenje.

Zlati osel Srečko

Polno mero optimizma je dopolnil še en ponedeljkov prispevek. Spet v majhnih stekleničkah, ki so jih slovenski podjetniki, gospodje Ten Percent in tisti, ki so jim starši pripravili uspešno pot, nadvse veseli.

Medicina eksperimentira z zlatom pri diagnosticiranju rakastih metastaz, mladi podjetnik pa je diagnosticiranje pripeljal v slovenske podjetniške kuhinje, jedilnice in slavne gostinske lokale. Zdaj se bodo nekateri lahko diagnosticirali sami — z olivnim oljem z zlatimi lističi.

Spomnim se, da smo pri Darwilu na vogalu Ponte Rossa v Trstu kupovali zlato za dote, naložbo in zobe — ampak da bi ga človek zaužil z oljčnim oljem?

Kot je napisal pesnik s Krasa:

  • Gnoj je zlato
  • in zlato je gnoj.
  • oboje = 0
  • 0 = ∞
  • ∞ = 0
  • A B <
  • 1, 2 3
  • Kdor nima duše
  • ne potrebuje zlata
  • Kdor ima dušo
  • ne potrebuje gnoja.
  • I, A.

Dobesedno. Vizionar Srečko. Za današnje čase.

Vseeno sem malo v dvomih: ali naj opustim antidepresive in jemljem oljčno olje z zlatimi lističi?

Moram poklicati Gugija, no, dr. Gorazda Mrevljeta. V resnici jemljem samo tonik Merida, kadar je primerno vreme. Ob slabem pa treniram na sobnem kolesu.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE