Kolumna o Požarju

30.9.2015 / 06:06 Komentiraj
Zagovarjati Požarja mi je bilo vedno v zabavo. Slovenske novinarje malokaj tako razpizdi, kot če držiš štango Požarju.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko sem Bojana Požarja z leti malo bolje spoznal, me je pri njem najbolj motilo to, da ima večji ego od mene — in to za razliko od mene takega osebnega, ne javnega, ki bi ga zgolj glumil v svojih tekstih.

Mogoče se mu pozna, da ni bil nikoli kolumnist. Ali pa je to morda bilo že v časih, ko sem se jaz privatno distanciral od svoje publicistične persone in postal v življenju miren, skromen, nedramatičen, ponižen in spoštljiv skeptik in dvomljivec.

Sicer pa vem, kako težko se je navaditi, da ti ni službeno nerodno zaradi ničesar. To je najbolj boleča, a obenem najbolj nujna oblika samocenzure, o kateri se tistim s prelepljenimi usti sploh ne sanja!

Kaj naredijo mediji iz človeka!

Kdo bi si mislil, da Požarjev Požareport obratuje že sedem let in pol? Še malo, pa bo star toliko kot Delo in Večer, ki sta že od povojnega pamtiveka.

Ampak ali ni to čudno? Mirno lahko rečemo, da si je slovenske revialne tabloide izmislila Bernarda Jeklin, model dnevnega biltena o umorih na podeželju pa Marjan Bauer — pa ju poglejte danes! Kot da ju ni! Kot da ju nikoli ni bilo!

Kaj naredijo mediji iz človeka! Ali mogoče konkretno tabloidi?

Otrok svojega časa

No, tudi Bojan Požar je otrok svojega časa in bo z leti še bolj.

Leta 1989 je 32-letni Mariborčan v Ljubljani začel urejati revijo Evropa, skoraj glossy naslednico ex-Komunista na recikliranem tranzicijskem botoksu, ki jo je izdajala kao prenavljajoča se Partija in se je nihče ne spomni več.

To je trajalo največ dve leti, nakar se je večji del 90. let kalil v lastni nizkotiražni reviji Moški svet, tako rekoč home-made Playboyu. S tem je dal vedeti, kaj ga zanima — ne pa tudi, da bo še kaj iz njega.

Leta 2001 je izdal v samozaložbi nekakšen obrekljivi almanah Nevarna razmerja slečene Slovenije, ki je bil po njegovih podatkih tretja najbolje prodajana knjiga tistega leta. S približno desetletno zamudo je omenjal celo mene in Špelo Predan.

Devet lanskih mesecev pisanja kolumen za Požareport bom ohranil v lepem spominu. Na lestvici svojih all-time najljubših urednikov uvrščam Bojana Požarja na drugo mesto, takoj za Alija Žerdina.

Oslobođenje, Bulvar, Direkt

Požar skratka ni za knjige pisat. Navsezadnje je medijski junkie. Njegova najbrž najbolj eminentna funkcija je bila pomočnik direktorja sarajevskega Oslobođenja, kamor ga je poslal 2002 prevzemnik Matjaž KD Group Gantar (in ga po pol leta tudi potegnil nazaj).

Potem je imel Miši Bauer na Slovenskih novicah genialen kadrovski preblisk in dal Požarju urejati prilogo Bulvar.

Zanimivo, ne? Mala šola.

Highlight njegovega udejstvovanja na Novicah je bila svingerska past, ki jo je nastavil pohotnemu poslancu Aureliu Juriju (ZLSD). O tem sem predaval študentom na FDV. Moja edina kritična pripomba na vse skupaj je bilo to, da je Požar utemeljeval javni interes te zgodbe na tem, da je Juri za dogovore o zmenkih uporabljal službeni telefon.

Leta 2004/5 so se najine poti začele križati. Finančno-medijsko-papirniški konglomerat DZS je takrat razmišljal, ali bi (so)lansiral moj ali njegov časopis.

The rest is history.

Požareport

Ko je po nesporazumih s Petanom in Pavlinom užaljen in streznjen zapustil Direkt in lansiral svoj spletni portal Požareport, se mu je odprl nov svet.

Fant se hitro uči in ima naravne talente — čeprav nimam vtisa, da bi internet dojemal kot kaj več kot bolj praktični obvod za distribucijo tiskanih tračev.

Devet lanskih mesecev pisanja kolumen za Požareport bom ohranil v lepem spominu. Na lestvici svojih all-time najljubših urednikov uvrščam Bojana Požarja na drugo mesto, takoj za Alija Žerdina.

Zagovarjati Požarja mi je bilo vedno v veliko zabavo. Slovenske novinarje malokaj tako razpizdi, kot če držiš štango Bojanu Požarju.

Popularnost ni samo donosna, ampak tudi precej stane. Požar sam to dobro ve. Upam samo, da je o tem razmislil, preden se je lotil svojega revialnega projekta.

Požarjevi prijemi in produkti

A ta intervju tu zraven ni zagovor Bojana Požarja. Če že sicer s kom delam intervju — iz medijev —, potem naj bo to on. Drugi so mi v glavnem dolgočasni ali celo odbijajoči. Ni moj tip intervjuja, da bi človeka zajebaval.

Seveda pa si mislim svoje o Požarjevih novinarskih in poslovnih prijemih in produktih. Nedosegljiv vzornik mi je kvečjemu v tem smislu, da zavestno postavlja svoje delo nad prijateljstvo in status v družbi.

Tudi jaz podiram mostove za seboj, čeprav pogosto nehote in po nerodnosti, ker mi pač manjka zvitosti. Medtem ko je ima on v izobilju, pa jaz lomastim naokrog po medijskem svetu kot infantilno etičen in priden paglavec, ki se ne more otresti tega, kar so ga zamlada naučili.

Ubiti očeta

Trudim se razumeti, zakaj nekoga mikajo revije, cela serija revij. Tiskanih. Jaz tiska ne bi hotel imeti v lasti, pa če bi se valjal v kešu — niti neslovenskih, uspešnih, profitabilnih —, kaj šele, da bi kaj urejal. Zrasel sem v tisku, potem pa sem na stara leta ubil očeta.

Požar ima poslovno žilico, to že. Ampak če imaš podjetniške, lastniške ambicije, se ne moreš dovolj posvečati vsebini — in obratno. Delati oboje hkrati je po mojem shizofreno.

Kolikor vem, je Požar prepričan, da ti medij kot uredniku ne more uspeti, če nisi obenem tudi njegov lastnik. Nisem prepričan, da ima prav. No, v Sloveniji mogoče — in še to velja pogojno kvečjemu za tisk. Tisk je v Sloveniji nekak politični in poslovni bav-bav, zato je najbrž res najbolje, da si sam zraven. Internet pa je še vedno alter scena, ki retardiranega političnega establišmenta ne zanima.

Nos za news

Ima pa Požar nos za news, instinkt. Tu kapo dol. Kot pravi v intervjuju, objavlja tisto, kar zanima njega samega. To cenim: očiten nauk, ki pa ga mnogi, premnogi novinarji nikakor ne spregledajo.

Ja pa tudi res, da se v njegovem, tabloidnem fohu to bolj splača spregledati kot pa recimo v mojem. Ker jaz ne pišem in editiram vedno tistega, kar me zanima. Niti nočem. Zato pa to delam na način, da je všeč meni in prijateljem. Like. To se preverjeno obnese, čeprav ni najbolj popularno.

Popularnost ni samo donosna, ampak tudi precej stane. Požar sam to dobro ve. Upam samo, da je o tem razmislil, preden se je lotil svojega revialnega projekta.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE