Požar pod mus: Jutri intervju z vašim najljubšim medijskim škodljivcem

Skupno jima je (bilo) to, da so ju vsi brali, redki pa so to bili pripravljeni priznati.

Razlika pa je v tem, da se dandanes ne moremo izgovarjati, da smo Požarja brali “slučajno”, “pri frizerju”.

Epuur se bere

Veliko novic, ki jih Požar objavi — s podtaknjenimi mnenji vred —, me ne zanima. Ne privatno ne kot državljana ne kot radovedneža ne kot pisca ne kot urednika. Pa vendar berem Požareport.

S tem Bojan Požar dokazuje dvoje. Prvič, da je ljudi možno pripraviti do tega — in to celo na internetu! —, da pod mus spremljajo nek medij, četudi se z njim ne identificirajo, četudi imajo proti njemu toliko povedati in četudi se z njim mnenjsko ali nasploh ne strinjajo.

To je že nekaj. To je pravzaprav že veliko.

The man you love to hate

Požar je vaš najljubši zoprnež, že kar medijski škodljivec. The man you love to hate. Ima slab imidž. Ljudje iz medijev ga ne marajo. Pravzaprav ga prezirajo. Nimajo ga za kredibilnega. Neradi ga omenjajo, kaj šele citirajo, v oddaje ga ne vabijo, za izjave ne prosijo. Požarja v bistvu kot da ni.

Ampak on se ne da.

Kot da že to ne bi bilo dovolj, mu namazanemu z vsemi žavbami še pride na misel, da bo z akrobatsko finančno konstrukcijo, s pomočjo medijsko razočaranega in prezgodaj upokojenega milijonarja, kupil cel kup nekoč uglednih, zdaj pa napol propadlih tabloidnih blagovnih znamk, ki na koncu niso bile več dobre za nič drugega kot za filanje finančne luknje neke banke.

Tako je Požar s Pečečnikom speljal Jeklin–Raščan–Kovačič/NKBM–Odlazkove blagovne znamke in v četrtek skratka štarta s pripravo Jane, Lady, Obrazov, Stopa, Anje, Kiha pod svojo komando — čez manj kot tri tedne pa z izhajanjem.

Jutri pa intervju

Bojan Požar se ima za “edinega pravega medijskega lastnika” — kot pravi v intervjuju, ki bo objavljen jutri zjutraj. Pa še marsikaj. Ne spreglejte.