Hlapec Jernej “Marijan Zlobec odslej na Wordpressu” on/off/on/off Delo(.si)

Marijan Zlobec na internetu? Nedavno upokojena old school legenda tiskanega glasbenega novinarstva, mentor celih generacij ljubiteljev klasične glasbe, fanatični oboževalec mnogih opernih div in instrumentalnih virtuozinj, redni obiskovalec festivalov v Bayreuthu, Salzburgu, Veroni in še kje, zbiratelj umetnin, zlasti grafik, lastnik neznanega, verjetno velikanskega števila vinilnih in digitalnih nosilcev zvoka, gurman, urbani inventar in človek mrož, ki ni nikoli zamudil nobene premiere, se prebil še v vsak backstage na svetu in ki ga s tistimi brki ni bilo mogoče spregledati niti v najbolj eksotičnih okoljih — ima svoj blog?

Internet je res disruptiven. Kaj vse bomo še dočakali?

Delo nima za burek

V ponedeljek je Delo.si objavilo članek z naslovom Marijan Zlobec odslej na Wordpressu. To je sam povedal po premieri Pandurjevega Fausta v noči s ponedeljka na torek na sprejemu na Peklenskem dvorišču Križank. Bil je ponosen in tudi vesel, da so se mu kolegi oddolžili z najavo njegove samostojne blogerske kariere.

Bil je pa tudi jezen. Ko se je po kakšnih 40 letih službovanja v kulturni redakciji Dela pred dvema letoma upokojil, je občasno še kdaj kaj napisal za Sobotno ali Delo von Fakto (kmalu Defuncto).

Zdaj pa so ga skenslali. Češ, nimajo za burek. (Približno toliko je prej dobival.)

Tako je Zlobec med čakanjem, da postrežejo z dolgo napovedovano popremierno piščančjo obaro, z navdušenjem otroka, ki je odkril internet, v isti sapi šimfal Matejo Babič Stermecki, Alija Žerdina in Tanjo Jaklič.

Kam je izginil Zlobec

Pri takojšnjem preverjanju na mobilnem telefonu pa se je izkazalo, da članka Marijan Zlobec odslej na Wordpressu ni. Ni več ali kaj? Odstranjen?

Na zaslonu se je namreč prikazal zaprepadeni narisani mandeljc Delovega karikaturista Marka Kočevarja. Z njim že od leta 2005 — ko so ugotovili, da obstaja internet — Delo domnevno šaljivo in pomirjujoče obvešča bogaboječe uporabnike o errorju — čeprav vse skupaj bolj zgleda tako, kot da so analogni organi reda in miru blokirali internet.

To ugotovivši je Zlobec začel šimfati še bolj. Bil je ogorčen. Medtem je sicer prišla obara in mu očitno teknila. Bila je res dobra.

Če rekonstruiramo: Tekst je bil objavljen v ponedeljek ob 14:45. Zvečer ga ni bilo več. V torek ali sredo — kot dokazuje spodnji screenshot z Nokie Lumia 830 z delnim, a dovolj vidnim URL-jem, posnet v sredo popoldan — je bil ob neugotovljenem času ponovno objavljen. Danes dopoldan pa ga spet ni bilo več.

Da je sploh bil objavljen, pa lahko ugotovimo tudi iz Googlovega webcache posnetka strani.

Res pa je, da je bil članek v celoti dostopen na Facebook profilu Dela Dokumentacija.

Iz domačih lôgov

Ko smo poskušali preveriti, kaj se je pravzaprav dogajalo z Zlobčevim člankom, je urednik Dela.si Andrej Miholič priznal, da je bil Marijan Zlobec iz njemu neznanega razloga — o katerem ni hotel ugibati — v ponedeljek izklopljen, a da je bil že v torek vklopljen nazaj.

Izkazalo pa se je, da urednik niti ne ve, da pa danes (v četrtek) dopoldne — ko smo pred pogovorom nazadnje gledali — članka spet ni. Zdaj ga je pa zares zaskrbelo, kaj se dogaja, zato se je odločil, da bo pogledal v lôge.

Po dodatnem preverjanju v kulturni redakciji pa se je izkazalo, da vendarle je objavljen. Že spet. Prvič, drugič, tretjič. (Prodano.) To je bilo približno pol ure po pogovoru s spletno redakcijo.

Dopuščamo možnost, da ga zahvaljujoč Safariju, ki v zgodovini ni hotel pozabiti URL-ja Googlovega webcache posnetka, malo prej — popoldan — nismo opazili.

Dopuščamo pa tudi možnost, da so na Delu malo konfuzni in nekoordinirani. Zlobcu zagotovo ni bilo v prid, da so članek o njem napisali in objavili v spletni redakciji, ker načeloma to spada pod kulturo. A veste. Obstaja neka hierarhija, ne.

Kakorkoli, zdaj je gor. To je to. Končno.

[Članek bomo po potrebi in glede na razpoložljive informacije še dodatno updatali s pojasnili z Dela.]

Kaj je dejansko pisalo v članku

Tole:

“Marijan Zlobec, upokojeni dolgoletni Delov novinar, je svoje kritike in članke začel objavljati na Wordpressu, s čimer se mu je izpolnil sen povsem svobodnega pisanja kritik, polemik, komentarjev, člankov, vesti, feljtonov in mednarodnih informacij o svetovnem kulturnem, še posebej glasbenem dogajanju.”

“O tem ga mnoge domače in tuje ustanove, organizatorji in festivali sproti obveščajo kot svojega dolgoletnega sodelavca iz Slovenije, z upanjem in željo, da se informacije o pomembnih umetniških dogodkih širijo čez njihove meje v Slovenijo, od koder prihaja k njim vse več kulturnega občinstva (Dunaj, Milano, Salzburg, Bayreuth, Firence, Rim, München, Pariz, London, Sankt Peterburg, New York…).”

“Nekdanjemu sodelavcu v uredništvu želimo veliko sreče in uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju.”

Prevod

Wordpress ni nov medij, kot bi lahko sklepali nepoučeni, temveč blogerska platforma s približno 60 milijoni uporabnikov — ali z drugimi besedami brezplačen sistem za urejanje vsebine.

V jeziku tistih, ki jih Zlobec pogosto ni razumel, oni pa ne njega, [izpolnjeni] “sen povsem svobodnega pisanja […]” pomeni, da lahko zdaj objavlja vse, karkoli in kolikorkoli napiše.

Zlobec namreč nikoli ni znal pisati drugače kot na veliko in na dolgo. Ker Zlobec.

Publicistično pravilo, da na svetu ni teksta, ki ga ne bi bilo mogoče brez škode za vsebino bistveno skrajšati, za Zlobca ni veljalo in ne velja.

Marijan Zlobec odslej tudi na Fokuspokusu

Podoben aranžma o ponatiskovanju/šeranju vsebin, objavljenih na blogih, smo tako kot s Tino Deu, Jožetom P. Damijanom, Darinko Pavlič Kamien, Ulo Podojsteršek, Borisom Vezjakom in Žigo Turkom sklenili tudi z Marijanom Zlobcem.

Glede na njegovo prolifičnost  in ekstenzivnost verjetno ne bomo objavili ravno vsega in/ali v celoti — toda na vsak način že jutri štarta s svojo prijazno, a neprizanesljivo kritiko Pandurjevega Fausta. V soboto pa sledi še urednikova editorial kritika.

Update

Nesrečni easy come, easy go tekst Marijan Zlobec odslej na Wordpressu — ki ga je verjetno pomagal sam napisati — so izklapljali v uredništvu kulturne redakcije, ker so menili, da je bilo “dovolj promocije”, nazaj pa so ga vklapljali v uredništvu spletne redakcije, kjer so ga tudi objavili brez vednosti ali proti volji kulturne redakcije.

Tanja Jaklič, urednica kulturne redakcije, je včeraj tudi poslal interni email članom spletne redakcije, da se ne strinja s takšnim “promoviranjem“ “konkurence”.

Marjana Zlobca ne marajo, ker da se obnaša, kot da ni v pokoju, in ker hoče kar naprej nekaj objavljati. Očitajo mu tudi neprimeren način komuniciranja s kolegi. Pa da ni pospravil svoje pisalne mize — sam trdi, da so mu veliko stvari in dokumentov “vrgli stran” ali izbrisali — in da preveč zahteva/pričakuje od svoje bivše službe.

Nehajmo se v to vmešavati. To ni najboljši od vseh novinarskih svetov.