Jagnje božje predsednika Pahorja, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas…

Kakšno sporočilo pošilja predsednik republike s tem, ko pomilosti osebo, krivo gospodarskega kriminala v neki zelo pomembni zadevi? Ali narava kaznivega dejanja in zadeve same ne igrata vloge?

Borut Pahor je pomilostil lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, obsojenega na pogojno kazen v zadevi Istrabenz. Pojasnilo iz predsednikovega urada je bilo skopo in predvidljivo šablonsko:

“Predsednik republike se je za obsojenčevo pomilostitev na način, da se mu predčasno iz kazenske evidence izbriše pogojna obsodba, odločil na podlagi nedvoumnih pozitivnih mnenj Specializiranega državnega tožilstva RS, Okrožnega sodišča v Ljubljani ter soglasne pozitivne odločitve Komisije za pomilostitve.”

Kaj je Pahor zamolčal

Po poročanju včerajšnjega Večera pa je Pahor v zgornjem pojasnilu o pomilostitvi izpustil negativno stališče pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča.

V uradu predsednika so se očitno odločili to dejstvo zamolčati. Z navedbo zgolj mnenj tožilstva in sodišča so ustvarili lažen vtis, da je bila predsednikova odločitev neizbežno pravilna. Mnenja so bila morda res “nedvoumna”, ne pa tudi vsa “pozitivna”.

Še več! Neoporečna kazenska evidenca bo Bajroviću prišla prav tudi zato, da bo lahko njegova Sportina še naprej poslovala z državo, kot je po evidencah Supervizorja že doslej.

Pahorjeva zgodovina pomilostitev

• Pahor se je doslej izjemno redko odločal za akt pomilostitve. To je na začetku mandata — verjetno zaradi slabih medijskih izkušenj svojega predhodnika — tudi napovedal. Zato ko nekoga pomilosti, ni nobenih naključij.
• V njegovem mandatu doslej ni bilo pomilostitev s področja gospodarskega kriminala.
• Bajrovićeva kazen je bila specifična: pogojna in sedem mesecem pred rokom. Zato se zdi, da je pri tem pomenljivejši izbris iz kazenske evidence, torej sedem mesecev pred rokom, ki ga določa kazenski zakonik.
• Zadeva Istrabenz je ena pomembnejših v zadnjih letih, toda v njej se zdaj kopičijo osebe, katerih krivda še ni dokazana ali pa je bila zmanjšana: sodbo zoper Igorja Bavčarja in svetovalca Istrabenza Kristjana Sušinskega je vrhovno sodišče razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje, delno pa je ugodilo pritožbi nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastji Sušinskemu in mu kazen znižalo za eno leto.
• (Milan Kučan je v dveh mandatih izrekel milost 200 zapornikom, Janez Drnovšek pa v enem 99. Pahor je daleč od takšne številke, doslej je v dveh letih podpisal samo štiri ukaze. S takšnim tempom bo pristal pri manj kot osmih pomilostitvah.)

Nenačelnost in nesorazmernost

Pahorjeva nenačelnost in nesorazmernost — zakaj se včasih odloči za pomilostitev in kdaj ne — je v preteklosti že burila duhove, vendar bolj z nepričakovano trdosrčnostjo in konservativnostjo.

Ne samo, da je Pahor raje pomilostil Bajrovića kot pa očeta in skrbnika štirih otrok. Dve leti nazaj je iz Komisije za pomilostitve odstopila njena članica dr. Zdenka Čebašek Travnik, neuradno zaradi nerazumevanja v primeru pomilostitve brežiške zdravnice Nade Cesarec.

Primer Cesarec

Takrat se je zdravnici kar nekaj združenj postavilo v bran in pričakovalo pomilostitev. Zahtevali so ga v Iniciativi zdravnikov, pa tudi v sindikatu Praktikum, češ, Nada Cesarec je bila žrtev sistema, saj je bila delovno preobremenjena.

Predsednik sindikata je takrat povedal, da zdravnica v danih okoliščinah ni mogla ustrezno ravnati in da je Pahor kot nekdanji predsednik vlade soodgovoren za razmere, v katerih je delala.

V uradu predsednika so to komentirali z izjavo, da so za Pahorjevo presojo bila odločilna negativna mnenja pristojnega sodišča, tožilstva in pravosodnega ministrstva. To pa pomeni, da je pri Cesarčevi predsednik upošteval mnenje pravosodnega ministrstva, pri Bajroviću pa ga je zaobšel in ga celo zamolčal.

Medijska neznanka

Zato je še večja neznanka, zakaj je medijska interpretacija Pahorjeve odločitve neobdelana tema.

Ugotavljanje, kakšno politiko pomilostitev sploh vodi predsednik, bi verjetno pokazalo, da sta ključna dva elementa: rigozornost iz bojazni, da si ne bi zapravil popularnosti, in splošna nenačelnost. Pahor bi moral utemeljiti svoje odločitve, ne pa da se zgolj previdno skriva za birokratska mnenja pristojnih organov in prelaga odgovornost nanje.

Ker gre v primeru Bajrović za občutljivo gospodarsko afero, pa njegova odločitev za nameček še odpira in podpira določen dvom v naš pravosodni sistem.

Opomba: Teksta sta bila prvotno objavljena na avtorjevem blogu In media res v nedeljo, 20. septembra, pod naslovom Porozna logika Pahorjevih pomilostitev, in v torek, 22. septembra, pod naslovom Pahor ob pomilostitvi zamolčal mnenje pravosodnega ministra. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.