Goethejev Pandurjev Faust danes: “Dušo prodam. Ugodno. Nerabljeno. Takoj.”

21.9.2015 / 16:20 Komentiraj
Vse je bilo vedno super ali nikoli ni bilo nič prav. Pa ne preveč odtenkov vmes. Frontman SLO teatra nocoj v Križankah.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Goethejev Pandurjev Faust? Ali kdo tukaj ne obvlada svojilnih pridevnikov? Pandurjev Goethejev Faust vendar!

Ne. Ni nujno. Ni pomota. To je namerno. Goethejev Pandurjev Faust.

You name it

Tomaž Pandur je v svojih 30+ letih v gledališčih in backstage pokasiral dovolj in preveč utemeljene in neutemeljene hvale ter utemeljene in neutemeljene kritike. You name it.

Občudovali smo in obsojali njegove predrzno domišljijske in ireverentno ošabne umetniške pristope in režijsko-dramaturške prijeme, izbiro tekstov oz. predlóg za uprizoritve, celo igralcev, razkošno scenografijo in kostume, pa spet celo, kako se sam nosi, oblači, govori.

Vse je bilo vedno super ali nikoli ni bilo nič prav. Pa ne preveč odtenkov vmes.

Navdušeni in zgroženi smo bili nad njegovim umetniškim vodenjem mariborske Drame ali v njem videli padlega angela, ki bi ga morali zapreti ali vsaj namočiti v Dravo. Tomaž Pandur je bil na koncu svoje mariborske kariere linčan skorajda kot Mirko Kraševec — le da teater pač (le) ni bil Zvon 1 in Zvon 2 in da o tem niso delali predstav.

Tomaž Pandur je v svojih 30+ letih v gledališčih pokasiral dovolj in preveč hvale in kritike. Na fotografiji Mefisto in režiser. — [Fotografija: SNG Drama.]

Nemo propheta

Nemo propheta in patria sua so govorili eni, mediji pa so medleli ob spremljanju njegove mednarodne kariere od Berlina do Madrida in Aten.

Potem se je napol vrnil v Maribor in tedanjega župana razglasil za “vizionarja”. To je bil eden od boljših kanglerizmov sploh. Pandur je imel srečo, da se je zmotil.

Now he’s back. Back to Laibach. Zdaj pa očitno zares. Če ne štejemo Šeherezade v Mladinskem leta 1989, je lani spomladi prvič režiral v Ljubljani, dejansko prvič v Drami.

Rihard III. + II./Faust 3.0

Njegov Shakespearov Rihard III. + II. je bil zmagoslavna vrnitev. Pa ne samo v tem smislu, da bi končno le dobil zasluženo zadoščenje. S to predstavo je dokazal, da je zrel. Ne da prej ne bi vedel, kaj dela, ampak zdaj to dela še toliko bolje. Nehal je delati generacijske predstave. To zdaj ni več mariborski ali emigrantski brat pack.

Pa malo se je zresnil — kar je kapo-dol dosežek za človeka, ki je v svojem umetniškem izražanju tako rekoč programsko preziral humor.

Vedno je bil tako prekleto resen. Zdaj pa očitno res misli resno.

Nocoj bo skratka v Križankah premiera Goethejevega FaustaKoprodukcija med Dramo in Brlekom. V naslovni vlogi Igor Samobor, ravnatelj himself. Mefisto: Branko Šturbej. Komaj čakamo.

Backlash

Pandur pripada generaciji, ki je današnja mladina ne prenaša več najbolje. Niti teh njenih korifej. Spomnimo se samo, kako so popljuvali NSK ob razstavi Od Kapitala do kapitala v Moderni. Spomnimo se samo cirkusa, zagnanega ob koncertu Laibachov v Pjongjangu.

Pandur pa nekako ne. Njegove premiere so še vedno dogodek — odobravan in občudovan, četudi ridikuliziran in posnobovljen. Kdo ve zakaj. Tudi NSK/Laibachi so bili kontroverzni, deležni tako oboževanja kot sesuvanja, pa grejo danes nekaterim bolj na živce kot stari prdci Stonesi.

Intervju

Bomo videli danes.

Pred predstavo si ne bo škodilo ogledati intervjuja Marjane Ravnjak s Pandurjem na TVS1 (Profil, 15.9.2015). Citiramo tipičen, zgovoren odlomek:

“Podpis pogodbe ni nobena velika stvar. Vsak dan prodajamo del svoje duše: bankam, državam, trgovinam. Trgovanje z dušami je postal nek modus vivendi današnjega sveta. Se pravi, da ni več tolk v fokusu, se mi zdi, sámo dejstvo prodaje duše in pogodbe. Namerno spuščam besedo hudič, ker mi zdi, da je beseda iz nekega pravljičnega miljeja. Dandanes je zlo, to vsi vemo, večen zakon, zato ga naša predstava ne personificira več v eni sami obliki. Pojavnost zla se zgodi v tisočerih odtenkih, v neizmernih kombinacijah. S tem se današnji, ljubljanski Faust največ ukvarja. Kar se mi zdaj torej v fokusu, se mi ne zdi več samo podpis pogodbe, [ampak] bolj, kako to dušo rešiti. Kaj se zgodi s to Faustovo dušo? Kakšna je pot tega osamljenega, skorajda nemško-romantičnega genija, ki se poda v pokrajine, v onostranstvo, v pokrajine, ki jih do zdaj ni poznal, ki jih je samo slutil. In kaj je tisto, kar je… Zakaj mi stremimo? Stremimo zmerom po tistem večjem, po nedosegljivem, po neizrekljivem, po nedotakljivem, tega, česar se ne moremo dotaknit. Tisto nas še zmeraj poganja, predvsem nas v umetnosti, nasploh v teatru.”

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE