Bo Evropa dopustila begunske poddružbe in zmogla nadetnično identiteto?

16.9.2015 / 06:04 Komentiraj
Asimilacija je totalitarna. Ker predpostavlja, da so begunci dovoljeni samo, če se odrečejo lastni etnični identiteti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko sem zadnjič zapisala, da se nam beguncev ni treba bati, s tem seveda nisem hotela reči, da prihodi stotisočev ljudi iz povsem drugih in drugačnih družb v evropske družbe ne prinašajo sprememb. In to pomembnih sprememb. Celo nekaterih temeljnih sprememb. Ker jih. Če Evropejci to hočejo. Ali ne.

Da takšne spremembe prinašajo, je jasno. Vsakomur, ki ima vsaj malo pojma, kaj so multietnične situacije. Oziroma kaj multietnične družbe so.

Dober begunec bo postal Nemec

Je pa šokantno, da se tega ne zavedajo evropski politiki. Tako recimo Merklova rohni, da je Nemčija sicer pripravljena sprejeti tisoče in tisoče beguncev, ki pa se bodo morali v posebnih programih integrirati v nemško družbo — beri: asimilirati.

In dodaja, da ne bo nikakršne tolerance do oblikovanja paralelnih družb. Še več: da bodo na vse tovrstne poskuse budno pazili in jih — kajpada — preprečili. Esence nemške družbe ne sme ogrožati nihče.

Ta drža je totalitarna. Ker predpostavlja, da so begunci dovoljeni samo, če se odrečejo lastni etnični identiteti. In se asimilirajo.

Dober begunec v Nemčiji je in bo torej begunec, ki bo postal Nemec. Enako, kot je v Sloveniji dober Rom tisti, ki je postal Slovenec. Ki si je pobarval lase na svetlo barvo. Ki hodi v službo. Se oblači kot Slovenčki. Pošilja svoje otroke v šolo. Govori slovensko. Skratka, poskuša v vsem biti čim bolj tak kot Slovenčki.

Asimilacija ni pozitiven projekt

Asimilacija ni in ne more biti pozitiven projekt. Ne, ko gre za Rome v Sloveniji. In ne, ko gre za begunce v Nemčiji. Ali Evropi. Česar politiki, ko razpravljajo o beguncih, očitno ne vedo. Ne razumejo.

Kot ne razumejo tudi, da tovrstni projekti ignorirajo dejstvo, da resocializacija in akulturacija nikoli ne uspeta. Ne moreta uspeti. Vsaj ne v prvi generaciji. Uspeh nastopi nekako v tretji generaciji. Če.

Kar seveda pomeni, da se bo Nemčija, če bo nekaj let sprejemala po pol milijona beguncev, spremenila. Neglede na to, kaj kdo pravi. In misli. Spremenila se bo v bistveno bolj multietnično družbo kot je danes.

Paralelne poddružbe: Juga in Havaji

Multietnične družbe pa obstajajo natančno na način, ki ga je Merklova izključila že v izhodišču: namreč kot družbe, sestavljene iz vrste paralelnih poddružb.

Če komu ni jasno, kaj to pomeni, naj se spomni, kakšna je bila multietnična Jugoslavija. Sestavljena je bila iz paralelno obstoječih poddružb — slovenske, hrvaške, bosanske, srbske, makedonske, kosovske, hercegovske itd.

Ali pa si naj gre pogledat talilni lonec vseh talilnih loncev, na Havaje, kako se ta reč dogaja v praksi.

Havajska družba, ta model multietničnosti, je sestavljanka cele vrste poddružb, organiziranih po etničnem ključu. Ne samo, ko gre za havajske domorodce na eni in priseljence na drugi strani. Ampak tudi, ko gre za Švede, Hrvate, Madžare, Slovake, Japonce in vse druge. Vsi so organizirani v razločljive etnične skupine, ki gojijo ekskluzivnost in izločevanje tistih, ki niso istega etničnega izvora.

Nadetnična identiteta

Seveda se odpira vprašanje, kaj je tisto, kar te poddružbe sploh drži skupaj. Odgovor: to je nadetnična ameriška identiteta. Torej dejstvo, da so vsi — poleg tega, da so Japonci, Švedi, Madžari itd. — tudi Američani.

Ne predvsem Američani. Ampak tudi Američani. Kar je drugotna identiteta. Ne primarna. Primarna je etnična identiteta. Ki dejansko določa vsakdanje življenje posameznikov. Od tega, kako se oblačijo, kaj jedo, kam hodijo kupovat, katera darila kupujejo, kako krasijo novoletne jelke itd.

V havajski multietnični družbi vlada razlika. Ne istost.

Evropske begunske poddružbe

Isto se bo zgodilo tudi v evropskih družbah po sprejemu beguncev. Vsaj v družbah, ki bodo sprejele dovolj veliko število beguncev. V njihovih okvirih se bodo organizirale begunske poddružbe. Še posebej, če upoštevamo, da je kar precejšen del beguncev izobraženih, intelektualno in etnično artikuliranih. Kulturna razlika med recimo Nemci in Sirci je velika. Religiozna tudi. Tista, ki zadeva vsakodnevno življenje, prav tako.

V takšni situaciji je možno v osnovi dvoje: pritisk v ukinitev teh razlik, torej asimilacija, ki poraja probleme, konflikte, težave, spore itd. To je vizija Merklove. Napačna vizija.

Ali pa dopuščanje, da se v družbi organizirajo poddružbe po etnični logiki in ključu: to vodi v relativno mirno koeksistenco, sobivanje.

Delitev denarja, moči, kontrole…

Ki pa seveda ni brez nevarnosti konfliktov. Saj tovrstno sobivanje v izogib konfliktov zahteva delitev moči, denarja, dobrin, kontrole in drugega. Kar zdaj v evropskih družbah pripada skoraj izključno Evropejcem. 

Mimogrede: v havajski družbi so Japonci tisti, ki imajo v svojih rokah banke in državno administracijo. Belci to komentirajo z ugotovitvijo, da so v 2. svetovni vojni Japonce premagali, zdaj pa jim oni nadzirajo banke in državne službe. Seveda jim to ne ugaja. A to je cena za mirno koeksistenco različnih etničnih skupin v multietnični družbi.

Ljudje na Havajih se tega zavedajo. Evropejci pa očitno ne

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE