Dan D-259: Velika koalicija je neizgovorljiv tabu celo za predlagatelje
Odprto pismo Cerarju in Janši, naj s SMC in SDS sestavita veliko koalicijo, je dobronamerna, a naivna in marginalna politična fusnota.
Skupina petnajstih nekdorsibodi zaskrbljenih državljanov — ali kako jim naj rečemo, da jih ne bi užalili — je včeraj dala objaviti odprto pismo, naslovljeno na premiera Mira Cerarja in vodjo opozicije Janeza Janšo.
Večji del pisma je kar natančna, čeprav ne zelo izvirna state of the union analiza problemov, s katerimi se “strukturno okostenela in razvojno pasivna” Slovenija — tudi zaradi “drobnjakarskega pragmatizma, provincialne prepirljivosti in politike, utemeljene na osebni animoziteti ali celo demonizaciji posameznikov” — sooča na področjih gospodarstva, infrastrukture, javne uprave, zunanje politike, pravne države, demografije itd.
Spoštovani…
Potem pa preidejo k stvari in ju pozovejo, naj “[presežeta] včasih upravičene zamere”, “po avstrijskem ali nemškem zgledu [stopita] skupaj” in s svojima strankama “[oblikujeta] kvalitetno, ne nujno izključno strankarsko ekipo”:
“Spoštovani gospod Miro Cerar, spoštovani gospod Janez Janša, ni več časa, da država še naprej stopica na mestu. Ne moremo čakati še dve desetletji, da bi volivci po kakšnem čudežu kateri od moderno razmišljujočih strank namenili absolutno večino. Zdaj je čas za spremembe, zdaj je čas za dinamično razvojno usmerjeno politiko in modernizacijo. Pred vama in pred vajinima strankama je zgodovinska odgovornost, ki so jima jo naložili volivke in volivci.”
“Od tega, ali sta vajini stranki sposobni preseči včasih upravičene zamere in sta pripravljeni po avstrijskem ali nemškem zgledu stopiti skupaj in oblikovati kvalitetno, ne nujno izključno strankarsko ekipo, je odvisno, ali bo Slovenija šla v smer, ki smo si jo izbrali ob osamosvojitvi, ali pa se bomo še bolj pogrezali in dokončno utopili v provincialni majhnosti in ekonomsko nevzdržni samozadostnosti na obrobju razvite Evrope.”
“O preseganju delitev in sodelovanju sta oba velikokrat govorila. Zdaj imata možnost preiti od besed k dejanjem. Imata izbiro in imata odgovornost.”
Po abecedi
Pismo so podpisali (po abecedi) Mark Boris Andrijanič, Matej Avbelj, Anže Burger, Romana Jordan, Luka Lisjak Gabrijelčič, Aleš Maver, Marko Pavlišič, Jerneja Penca, Matej Petrišič, Dimitrij Rupel, Jaka Šoba, Tomaž Štih, Žiga Turk, Blaž Vodopivec in Egon Zakrajšek.
Čudno, da ni zraven Dejana Steinbucha. Pismo že zveni tako, kot da bi ga on napisal.
Psihoanaliza
Pozornemu bralcu ne uide, da izraz “velika koalicija” sploh ni nikjer omenjen. Velika koalicija je v bistvu le prevod ali povzetek, tako rekoč soundbite, ki so se ga namesto avtorjev naknadno domislili mediji.
Razlaga, zakaj niso podpisniki sami uporabili tega udarnega izraza, je psihoanalitična: “velika koalicija” je takšen tabu, da si tega ne upajo naglas izgovoriti niti predlagatelji. Velika koalicija se v Sloveniji ne spodobi, ker živimo v deželi zidov, front, parcel, zato je o njej treba govoriti previdno in jo zaviti v konstruktivno šumeči celofan govoričenja o preseganju zamer in nasprotij in psevdoameriškega bipartizanstva.
Pobožna želja
Kolikor poznamo podpisnike, gre za ljudi, ki bi v politiki znali kaj narediti — in nekateri tudi so naredili — ali o politiki in državi vsaj povedati.
A neglede na njihovo kompetentnost je vprašanje, zakaj so se čutili dolžne to povedati in povedati prav zdaj — torej ne pred volitvami ali še raje po njih, predvsem pa ne v političnih okoliščinah, ko bi bila velika koalicija realna možnost in ne samo pobožna želja.Tega ne vemo natančno. Očitno so hoteli dati Cerarju še en signal — za razliko od jat vrabcev, ki tudi že to čivkajo, mogoče s večjo težo njihove avtoritete —, da naj za narodov blagor razmisli o nadstrankarskem reshufflu, Janši pa, da trmasta samoizolacija ne pelje nikamor.
No, da so zraven Jordanova, Rupel in Turk, na vodjo opozicije ne bo ravno delovalo prepričljivo.
Sicer pa za to včerajšnje pismo ni videti drugega razloga, razen da že celih sedem mesecev, od Voljč–Škof–Vavpotičevega Act Tanka/Think Bilderberga nihče ni lansiral podobne pobude. Vsake toliko očitno rabimo.
