Pomislite: “Jaz, Alenka Bratušek, izstopam iz Zavezništva Alenke Bratušek.”
Pravosodni primeri še naprej padajo in zastarevajo, inštitucije (pravne) države so deležne vse manj zaupanja državljanov, zdravstvo boleha, nekdanja premierka pa nadaljuje s političnim šovom, ki vedno manj spominja na dansko serijo Oblast — kar so si želeli njeni piarovci — in vse bolj na komedijo tipa Butec in Butec z Möderndorferjem v epizodni vlogi v farsi s prestopi in izstopi.
Patria je determinirala vse
A začnimo s pravosodjem. Primer Patria je po skoraj desetletju zastaral. In po koncu ni zmagovalcev, s(m)o le poraženci — od pravosodja, ki ne zmore dokončati niti enega odmevnega primera, pa do vodje opozicije, ki je — čeprav formalno nedolžen — v očeh javnosti še vedno kriv in kot takšen nezmožen zmagati na volitvah.
In nenazadnje, poraženci smo državljani. Prvič, ker bomo zapitek pravnega cirkusa plačali mi, in drugič, ker smo bili oropani za vsebino na volitvah. Primer Patria je determiniral vse. Preglasil je druge teme in jih odrinil v medijsko in politično ozadje.
Spomnimo se samo zadnjega predvolilnega obdobja. Prva novica: Janša. Druga novica: protesti. Tretja novica: napoved novih standarov v politiki. Nato pa — če je še bil čas — nekaj sekund za irelevantne teme kot zdravstvena reforma, pokojninska reforma, reforma trga dela, gospodarska rast itd.
Izgubljeno desetletje
In rezultat izgubljenega desetletja je tu. Zdravstvo je v razsulu, gospodarstvo se pobira (pre)počasi, pravosodju ne zaupamo. Prehitevajo nas države, na katere smo še pred desetletjem gledali kot na tretji svet.
A glavno, da se nič ne spremeni. UKC Ljubljana je samo zadnji med šokantnimi primeri. Vrhunec kljub aferam ostaja v UKC, Baričič se posmehuje poslancem, ministrica pa zaupa obema in s prstom kaže na medije, ki da so krivi za afere.
In tu je bes javnosti povsem na mestu. Da šef glavne institucije v zdravstvu opozicijskim poslancem, ki opozarjajo na napake, ošabno odgovarja: “Vem, da me imate radi,” je vsaj nesprejemljivo.
A kar je še huje, pri tem ga podpira resorna ministrica. Po njenem so “kritike zaradi rezultatov nadzorov v UKC pretirane”, mediji pa so samo željni krvi.
Z vsem dolžnim spoštovanjem, poročilo je razkrilo, da so zaradi nepravilnega zdravljenja umirali otroci! Nobena kritika ni prehuda. Kaos v pravosodnem sistemu je še malenkost v nasprotju s kaotičnim stanjem v vrhu zdravstva. In oba pristojna ministra bi zaslužila, da ju naslavljamo s pridevnikom nekdanja.
Očiščenje brez branja poslovnika
Če del politike skrbi za jezo, pa se najdejo tudi tisti, ki poskrbijo za zabavo. Ena takšnih je nekdanja premierka Alenka Bratušek. Po razpadu poslanske skupine njenega Zavezništva je ocenila, da je to korak k očiščenju stranke.
Drži. V manj kot letu dni je od ideje o zavezništvu vseh strank levice ostala le z eno poslanko in javnomnenjsko podporo, ki se ne meri v odstotkih, temveč v promilih. Več kot uspešno čiščenje, torej.
Vrhunec zgodbe je bilo ustanavljanje nove poslanske skupine nepovezanih poslancev, česar so se lotili ne da bi pred tem prebrali poslovnik. In pred Bratuškovo sta dve možnosti, obe neprijetni. Prva, da ostane nepovezana poslanka, in druga, da izstopi iz Zavezništva Alenke Bratušek.
V primeru druge opcije bi bila izjava za javnost nekaj najboljšega, kar je ponudila politična zgodovina samostojne Slovenije. Pomislite: “Jaz, Alenka Bratušek, izstopam iz Zavezništva Alenke Bratušek.”
Stari maček je ostal sam
Navkljub vsemu pa vendarle ni največja poraženka tedna. Naziv si zasluži njen donedavni sopotnik Jani Möderndorfer, ki je ostal z dolgim nosom pred vrati poslanske skupine SMC. Pred starim mačkom političnega preživetja, ki je zamenjal že štiri stranke, je težavno obdobje politične osamelosti. A preživel je že kaj hujšega.
In tudi javnost je preživela kaj hujšega kot so zadnje avanture in afere domače politične elite. Če bi se iz slednjih kaj naučili, bi danes zahtevala reforme. A prevladujeta apatija in strah. Nič novega, torej.
