Nisem bila begunka, bežala sem pred sabo

Te dni sem se spomnila na svoje podvige v tujini. In nisem bila begunka, nisem prišla broke, nisem bla temne polti. Jaz sem bežala sam pred sabo in pozabla zraven možgane vklopit — da kamorkoli bom šla, se bom prisiljena s sabo odvlečt.

Ker se mi zdi, da velik Slovenčkov nima pojma, kaj zares pomeni it drugam. Najlažje ljudje s kavča pizdijo po netu, češ, Cigajnarji, sami pa še niso šli dlje kot do vaške betule pa štale s kravami. Dvigni rit, pejt v drugo državo, nauči se jezika, sodeluj. Pust kavč doma, pa pol pametuj.

Pa ne, da bi šla živet v Čile. Čeprov skor. In pol bi pisala “el diario.”

Caro diario: Modena

Tujina je tujina. Ni tvoj dom, probaš pa narest, da bo. Glede Portugalske ne bom pametna, ker sem bla v komuni: tist je svet zase. Ampak prišel je dan, ko sva se jaz in moj takratni tipček iz Santiaga de Chile odločila, da je treba ven iz tega varnega zavetja Portugalske. Dve leti počitnic je blo u vrh kurca.

In kam zdej? Najprej kao, da v Čile, pol v Slovenijo, pol pa nobenmu ni to kej preveč dišalo. Obadva sva iskala nov začetek. In se jaz in C. Diaz pametnjaško odločiva, da Italija it is. Zaljubljena v nulo, cela Italija bo najina.

Seveda. Do momenta, ko sva se znašla s kufri na štacionu v Modeni, pa čist pozabla, da noben od naju nima dokumentov za tam bit. Mladost, ludost, kaj češ. Al pa se temu reče met jajca.

El Flaco

Pa jebeš dokumente, niti kam bova šla spat, nama neki ni blo jasno. Tud če maš neki keša, fleta ne najameš kr tko k en frajer iz prve. In hvala mojmu gobcu, tam enga nagovorim v španščini, k ga vidiš, da je nek Južnoameričan, in on kao veselo, da Čilencu pa Slovenki pa noben problem pomagat. Ziher je prvič slišal za Slovenijo, pa mu je blo glupo vprašat, ker del Rusije je to.

In z več sreče k pameti, standardno, naju tip skonekta z enim Čilencem, k ma v Modeni salsoteko. El Flaco. “Suhi”. Je mel buši do neba, egotrip pa karatker pa za uf. Ves zmačkan zjutri tečnaril naokoli. Ampak naju je vzel pod streho. In nama v dveh tednih tud zrihtal eno teto Italijanko, nepremičninarko, k je tam v salsoteki redno rit šejkala, da sva si najela flet. Kr tko brez, brez dokumentov.

Permesso di soggiorno

Mislim, sej dokumente maš, sam Italijani niso še nobenga pildka dali, da si lahk sploh tam. Oziroma jaz sem turistko izigravala, ker sva šla čez Slovenijo not, on pa na črno, na hard. Če bi ga kjerkoli ustavili na cesti, bi bil brez soggiorna na prvem avionu za Čile.

Ne morem verjet, da sem takrat pizdila: “Kdaj bomo že mi v EU?” Ker EU je nam takim ful pomenila. Pol ne bo več viz, pol bo cela zmaga. Ni lahka pridet kr nekam pa začet sam vse na novo. Ni lahka gledat po TV Al Pacina, kako govori v italijanščini. Oziroma Al Pacino, De Niro in Schwarzenegger majo kr od vsi od istega tipa glas.

Jaz pa k gospa

In je začel ta moj gospod Diaz garat k nor v eni opasni čilenski restavraciji. Pomočnik kuharja. Cele fucking večere je garal v noriji od vročine. Jaz pa k gospa: najprej sem šla na tečaje jezikov, da sem dobila certifikate, da znam dobr angleško in špansko. Pol sem šla še mal na računalniški tečaj, pol sem si pa kr še študentsko vizo zrihtala in se vpisala že milijontič v srednjo šolo.

Pizda, ti kurčevi papirji, stokrat sem mogla do Slovenije in nazaj zarad tega.

Nč bat, ni trajalo dolgo

In sem začela hodit v šolo med same Italijane, zraven sem bla pa še baby sitter. Ja, tud pridna znam bit kdaj.

Nč bat, ni trajalo dolgo. Čeprov sem na začetku recitirala A Silvia od Leopardija v stari italijanščini pred celim klasom in skoz dobivala devetke in desetke, mi je počas vse to dopizdilo. Ne morš met za sabo fucking dve leti komune ves trezen, pol pa zdej še to, dost je blo. Pa še tvoj tip cele večere sam dela.

In ker sem mela modre učke, blond laske, govorila perfect modenese narečje in bla odfukana, sem se iz prve skonektala s sošolci. Ena Poljakinja pa ena Kenijka v klasu sta se pa čist zase držale. K da bi mele nek feeling manjvrednosti. Al jih pa oni niso marali, ne vem.

Ma ne jaz. Jaz sem k gandža: kamor me fukneš, tam bom zrasla.

Hočem žur, hočem vse

In sem na žalost tok zrasla, da sem en dan uletela domov in tipčku čist na easy razložila, da odhajam. Hočem žur, hočem vse. Grem na drug konc Modene. Nočem vedet, kako se je počutil. Takrat me ni nč brigalo. Vsi skupni plani so bli pozabljeni. Portugalska, vse je blo pozabljeno. Nisem se zavedala, da ma on starše na drugmu koncu sveta, jaz pa do mojih 5 ur.

In se je začel žur. Diskači, kokain, vse. Ker Italijani so dost odfukan narod. Glede gandže pa jeftino. Še dans ne kadim hašiša zarad tega. Ker sem ga pa tok prekadila, da jao. Dober hašiš sicer, sam skoz sam hašiš. Tam gandžo dobit je kr zafukana naloga.

V glavnem, žur gor, žur dol (zelo dolge zgodbe), en dan sem kr tko dojela, da bi pa rada zdej po vseh teh letih že mal bla v Sloveniji. Počakala sem še en mesec, da se konča šola, da mam vsaj enkrat nekje 1. letnik končan. Ko sem rekla razredničarki, da se vračam v Slovenijo, sem se ji revi prov zasmilila: “Ja, kaj pa boš tam? A se je treba vračat v take konce? Pa tko pametna punca.”

Sej nismo v Rusiji al pa v kakšni vojni kje! Sam nismo pa še v EU.

Spet konkretno zalutam

In se vrnem v Slovenijo, spet konkretno zalutam in mine par let. Na Čilenca sem se spomnila večkrat, a se mi tud sanjalo ni, kje je pa on končal.

In se prijavim en dan na FB in ga najdem. Še vedno ves lep, Enrique Iglesias stil. Jaz senca sebe. On šefe kuhinje že nove restavracije unih modelov. Jaz zblojena. On poročen z neko lepo Italijanko, ma dva otroka. Jaz hodim s kretenom.

Cel gospod zame. Človek, s katerim sem bla zaročena.

V bistvu, ko sem gledala njegove slike in vse, sem si misila: ”Fak, ti si čisti Italijanar ratal.” In pol sem vidla, da je tud brat prišel živet v Italijo, pa sestra. Vsi s spedenanimi dokumenti, očitno je El Flaco tud to zrihtal.

Ma, moj kurac je El Flaco zrihtal. Človek je pač začel na suho iz nič. Pridno je delal. Se naučil jezika perfektno in se prilagodil. Zdej ma pa otroke Italijane.

Če se sam spomnim, kako ga je blo strah, ko se je ponoči zjeban vračal iz une vroče kuhne, kako ga je skrbelo, da ga policaji kje ne ustavijo. In pošljejo v Čile. Da ne bom jaz sama ostala.

Zbrisana

Na FB me je mel točno dva dni. V teh dveh dneh mi ni rekel ne bu ne mu. Ni niti odgovoril na sporočilo. In me je sam še zbrisal. Tko kot sem jaz njega nekoč davno zbrisala iz svojega življenja.

Bivša “tašča” mi je potem scinkala, da zato, ker njegova žena noče. Ker je bil prizadet in podobne neumnosti. Se mi je pa ful zahvaljevala za pomoč mojih ta starih takrat. Da njeni vnuki zdej boljše življenje živijo.

In nočem vedet, kaj model odgovori folku, če ga kdo vpraša: ”No, kako si pa ti v Italiji pristal?”