Samo delovna mesta lahko ustavijo migrante

5.9.2015 / 06:06 Komentiraj
Rešitev za begunski val je “okupacija” s prostotrgovinskimi sporazumi — in targetirana vojaška intervencija v Siriji.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Slika utopljenega triletnega sirskega dečka Ajlana Kurdija, ki ga je naplavilo na obalo Turčije, je — upam — do kosti pretresla tudi najbolj trdokože prebivalce zahodne civilizacije. Lahko bi bil moj ali vaš otrok… — če bi se usoda poigrala z geografijo našega rojstva.

Empatija in človečnost

Toda glede na debate, ki smo jih imeli zadnje tedne s kolegi in prijatelji, nisem prepričan v ta uvodni stavek. Kajti večina kolegov je na begunsko vprašanje ne samo imuna, temveč celo ognjevito prepričana, da gre za problem beguncev, ki zaradi razvojne neuspešnosti svoje civilizacije sedaj invadirajo našo, domnevno superiorno.

Predlogi za rešitev begunskega problema so temu primerno — po vzoru Viktorja Orbána in podobnih — segali od tega, da jih je treba “zapliniti že tam spodaj”, zaustaviti z visokimi zidovi ali postreliti pred našo mejo. In to iz ust sicer inteligentnih ljudi. Ki pa sta jih empatija in človečnost zaobšli.

Racionalna debata

Racionalna debata je ob pogledu na množice beguncev, ki prodirajo proti Evropi, obljubljeni deželi, postala skoraj nemogoča.

Pa vendar: “begunski problem” je postal ne samo akutni zahodni problem, pred katerim se ni mogoče ubraniti s še tako visokimi zidovi ali z bodečo žico ali celo s streljanjem nedolžnih. Gre za, prvič, inherentno izvirni greh Zahoda, drugič pa za relativno lahko rešljiv problem — če bi med zahodno politično elito le prevladala racionalnost in razum.

ISIS in begunski val sta produkt nepremišljenosti Zahoda. Če bi politiki razmislili, preden so podlegli Fukuyamovi utopiji in naftnemu pohlepu, se te akcije ne bi lotili — ali bi se je lotili drugače.

Semantična debata

Nekateri bi begunski problem sicer radi speljali v semantično diskusijo o tem, ali gre za politične begunce ali ekonomske migrante. Pri drugih naj bi bil problem manjši, naša vest pa mirnejša, saj da je ekonomska migracija problem inferiornosti razvojnega modela držav, od koder begunci večinoma prihajajo — torej predvsem islamskih držav. Islamski gospodarski oz. razvojni model da se je pač izkazal za inferiornega v primerjavi s krščanskimi.

Problem ekonomskih migrantov je zato z vidika naše moralke manj problematičen, ker gre za prostovoljne migracije. Pri političnih beguncih pa naj bi bila naša vest bolj obremenjena ob posnetkih desettisočev, ki si rešujejo golo življenje z bežanjem proti Zahodu.

Manipulativna debata

Toda ta diskusija je v osnovi zgrešena in namerno manipulativna. Neglede na to, ali so migranti politični ali ekonomski, so si vzroki za motive teh migracij zelo podobni in so tesno povezani s preteklimi aktivnostmi Zahoda.

Dejstvo je, da je val migracij posledica povečane politične nestabilnosti v severni Afriki in Bližnjem Vzhodu in da so to nestabilnost izzvale zahodne države. Morda jih je opogumila Fukuyamova teza o koncu zgodovine, liberalni demokraciji kot ultimativni družbeni ureditvi in prostem tržnem gospodarstvu kot ultimativnem ekonomskem modelu.

Morda je razlog zgolj želja, da bi obvladovali nahajališča nafte in zemeljskega plina. A to ne spremeni dejstva, da sta Busheva vojaška intervencija v Iraku in ameriško-francosko-britansko spodbujanje arabske pomladi porušila politično stabilnost v tem delu sveta.

Rušenje gospodarskega in političnega reda

Padec dolgoletnih diktatur je spodbudil razkroj obstoječih ekonomskih modelov in gospodarskih aktivnosti. Spodbudil je fundamentalistične islamistične sile, ki se v ekstremni varianti manifestirajo v uničevalnem pohodu ISIS. Tamkajšnji prebivalci so prej — kljub pomanjkanju formalne demokracije — imeli vsaj kruh in relativno varnost. Diktatorji so resda zapirali meje, a hkrati zagotavljali vsaj za vzorec gospodarskih aktivnosti in delovnih mest.

Nepremišljena politično-vojaška aktivnost zahodnih držav v severni Afriki in na Bližnjem Vzhodu pa je porušila ta politični in gospodarski red — kakršnakoli že sta bila — in povzročila sedanjo politično nestabilnost.

ISIS in begunski val sta produkt nepremišljenega zahodnega posredovanja. Če bi politiki razmislili, preden so podlegli Fukuyamovi utopiji in naftnemu pohlepu, se te akcije ne bi lotili — oziroma bi se je lotili na drugačen način.

Okupacija s prostotrgovinskimi sporazumi

Če je Zahod že politično in vojaško invadiral severno Afriko in Bližnji Vzhod — česar osebno seveda ne odobravam —, bi moralo temu slediti spodbujanje gospodarskega razvoja. Namesto z vojaško silo bi Zahod ta del sveta lahko preobrazil z gospodarsko integracijo.

Ali figurativno rečeno: namesto z orožjem in s politično subverzijo bi morali te države “okupirati” s prostotrgovinskimi sporazumi. Tako kot so recimo ZDA “okupirale” Mehiko s prostotrgovinskim sporazumom NAFTA. NAFTA je z naložbami ameriških podjetij Mehičanom vzdolž meje z ZDA dala službe in tako v precejšnji meri zavrla ekonomske migracije na drugo stran meje.

Val beguncev je mogoče dolgoročno presekati le z gospodarskim vzponom severne Afrike in Bližnjega Vzhoda.

Delovna mesta za severno Afriko in Bližnji vzhod

Rešitev za sedanji begunski problem je treba iskati v podobni smeri. Prebivalce severne Afrike in Bližnjega Vzhoda je mogoče zadržati doma le tako, da bo zanje dovolj delovnih mest.

Zahodne države bi zato morale poiskati sistematično rešitev v obliki asimetričnih trgovinskih in investicijskih sporazumov s temi državami, ki bi po eni strani prinesli masovne naložbe zahodnih podjetij v lokalne proizvodne kapacitete, po drugi pa preferencialni tretma za blago s poreklom iz teh držav.

Val beguncev je mogoče dolgoročno presekati le z gospodarskim vzponom severne Afrike in Bližnjega Vzhoda. Samo dovolj delovnih mest lahko ustavi željo po iskanju preživetvene rešitve na Zahodu. V tem delu sveta je treba spodbuditi nastanek novih “Kitajsk”.

In seveda vojaška intervencija

In seveda: z veliko odločnostjo je potrebno presekati sirsko državljansko vojno ter duh Islamske države spraviti nazaj v steklenico. Tukaj pa je res potrebna vojaška intervencija.

Gospodarska integracija in targetirana vojaška intervencija lahko rešita oz. zajezita val beguncev zgolj na dolgi rok. Samo tako lahko odpravimo vzroke za migracije.

Toda še vedno nam ostaneta kratkoročni in srednjeročni problem. Begunski val je ireverzibilen. Zahodne države bodo morale te begunce ustrezno sprejeti in jim zagotoviti streho nad glavo in službe. Potrebna bo družbena integracija migrantov.

Tega problema pa se seveda ne da rešiti s tiščanjem glave v pesek in lokalnimi nacionalističnimi ekscesi. Potrebna je sistematična akcija EU v navezi z ZDA. Obe bosta morali zagotoviti sredstva za ekonomsko rešitev problema. Glede na to, da so politične elite zahodnih držav ta problem povzročile, bodo morale zdaj zanj tudi plačati. Tudi ZDA bodo morale odpreti mošnjo.


OpombaTekst je bil objavljen v petek, 4. septembra 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Begunska kataklizma in izvirni greh Zahoda. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE