Fokuspokusova vikend bralna značka (30.8.)

Jorgeja Ramosa napadli novinarji zaradi novinarskega dejanja — The Intercept.

Po vseh anketah vodilni republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je nedavno razkril svoj načrt za prisilno deportacijo 11 milijonov človeških bitij, ki prebivajo v ZDA brez ustreznih dokumentov in od katerih jih ima približno polovica otroke, rojene v ZDA (in so torej ameriški državljani). Kot je komentiral George Will prejšnji teden, bi Trumpov načrt zajel “okrog 94-krat več ljudi kot medvojna internacija 117.000 oseb japonskega porekla”. To bi zahtevalo še veliko znatnejšo okrepitev tiranske policijske moči države, kot se je ta že tako ali tako razrasla po 11. septembru. Če niti ne omenjamo neprimerljivo neprijaznih čustev, ki jih Trumpov predlog načrta že dolgo pred njegovo implementacijo predvidljivo vzbuja. Jorge Ramos, vplivni voditelj Univision in priseljenec iz Mehike, je že nekaj časa denunciral Trumpovo protipriseljensko retoriko. V sredo, na Trumpovi tiskovni konferenci v Iowi, pa je Ramos vstal in začel spraševati Trumpa o njegovih pogledih na priseljence. Trump ga je sprva ignoriral, nato nadrl zaradi priglašanje k besedi brez dovoljenja, mu večkrat rekel, naj sede, in nazadnje: “Pojdi nazaj na Univision.” Ker pa Ramos ni hotel ne sesti ne utihniti, kot mu je bilo ukazano, ga je Trumpov varnostnik fizično odstranil iz dvorane. Po koncu tiskovne konference se je Ramos vrnil in še enkrat začel spraševati Trumpa o priseljencih, pri čemer sta oba v glavnem govorila eden čez drugega, ko ga je tudi spraševal o temeljnih pomanjkljivostih njegovih političnih stališč. Pozneje je Ramos izjavil: “To je osebno. Govori o naših starših, prijateljih, otrocih, dojenčkih.”

Janis Varufakis: “Če me obtožijo veleizdaje, bo zanimivo.” — The Guardian.

Egina je oddaljena od Aten 25 kilometrov, tako da vožnja s hidrogliserjem traja samo 40 minut. Glede na bližino grškega glavnega mesta otok sicer ni zelo turističen, bolj vikendaška destinacija bogatih Atencev, se pa ponaša z različnimi najdišči iz klasične dobe in izjemno zgodovino. Egina je bila v 19. stoletju za kratek čas prestolnica osvobojene Grčije, že v 7. stoletju pr. n. št. pa je bila prva grška država, ki je kovala lastne kovance. Glede na trenutno situacijo v Grčiji, ujeti v evrsko območje in poglabljajočo se dolžniško krizo, je to zadnje dejstvo nekakšna monetarna ironija, ki je eden od teh bogatih Atencev še posebej ne more spregledati. Na vrhu hriba, nekaj minut vožnje od pristanišča, stoji počitniška hiša Janisa Varufakisa, nekdanjega finančnega ministra Grčije. Čeprav ta opis o njem pač ne pove veliko o njegovi legendarnosti. Tudi Gikas Harduvelis je nekdaji finančni minister, pa zanj še nihče ni slišal. Natančneje bi bilo reči, da je Varufakis nekdanji finančni minister Grčije, ki se je lotil globalnega bančnega sistema, evropske politične elite in — po mnenju mnogih — samega boga kapitalizma. Njegova zgodba je polna dramatičnosti in simbolike kot kakšen grški mit. Kot profesor ekonomije se je v nekaj mesecih povzpel iz udobne obskurnosti akademije do položaja enega najbolj prepoznavnih politikov na svetu.

Zasmehujemo jih kot “migrante”. Zakaj jim ne rečemo “ljudje”? — The Guardian.

Kaj imajo skupnega ti ljudje: Mark Carney, guverner Banke Anglije; nekdanji angleški kriketaš Kevin Pietersen; žena Nigela Faragea Kirsten; Chelseajev novi napadalec Pedro; in sir Bradley Wiggins? Da, vsi so migranti — ali če hočete, imigranti. Glede na to, da so se nekateri od njih preselili v Združeno kraljestvo iz kariernih razlogov, bi jih lahko imenovali “ekonomski migranti”. Toda ta izraz so politiki in mediji ekskluzivno rezervirali za ljudi — za razliko  od bančnikov ali športnih zvezd —, ki jim niso všeč in ki po besedah našega zunanjega ministra “postopajo” po Evropi. Po drugi strani ljudem iz Združenega kraljestva, ki se preselijo v tujino iz kariernih ali finančnih razlogov, rečemo “ekspatrioti”, nikoli emigranti ali migranti. Jezik, ki ga poslušamo v tako imenovani nacionalni konverzaciji o migracijah je tako deplasiran, da je že sama beseda “migranti” postala toksična in služi temu, da nas straši z evociranjem “roja” (kot pravi Cameron), ki se nabira na naših mejah in grozi našemu načinu življenja.

Najhujša letalska družba: Pripnite si varnostne pasove (če morete) na poletu z Air Koryom — The Guardian/Pass Notes.

Ime: Air Koryo.

Starost: Za v pokoj. Letos bo 65 let. Izgled: Grozen. Večina letal na njihovem kratkem seznamu modelov je bila nabavljena od Sovjetske zveze po koncu hladne vojne.

U, avioni? Ker namreč nameravam na počitnice. Imenitno. Kam pa? Na party Ibizo? Po znameniti poti morske hrane ob škotskih zalivih? Na Maldive, dokler je nekaj otokov še nad vodo? Ne, odločil sem se, da odplavam proti toku in odidem v Severno Korejo. Pravilno. Cela ta kvazi entente cordiale s sosednjo Južno Korejo  vas torej ne odvrača od tega? Ne. Večna vojna grožnja z njimi in pravzaprav z vsem drugim na planetu lahko samo prispeva k mojemu vznemirjenju. Ne moti pa vas niti dejstvo, da je jeans prepovedan in da se ne smete pogovarjati z lokalci? Nadel si bom uvidevne hlače in masko nepristopne vzvišenosti. V redu, ampak morda bi morali razmisliti, da boste morali potovati Air Koryom, severnokorejsko letalsko družbo. Kako ljubko. Ali Kim Jong-un sam nastopa v video navodilih za izhod v sili? To sploh ni pomembno. Air Koryo je bil na Skytraxovi lestvici najslabših letalskih družb prvi že četrto leto zapored. Aha. Med koliko družbami pa? 197. Ojej. Ampak ha-ha, saj ne more biti hujši kot… — Ryanair? Ne bi se mogli bolj motiti. Nepriljubljeni Irci so med 22 letalskimi družbami, ki so dobile dve zvezdici, kar pomeni, da je Air Koryo natanko pol tako dober kot Ryanair. Presneto. In to samo zato, ker so avioni stari? Nope, Skytraxovo  poročilo navaja “vprašljive” in zasilne varnostne pasove. Zato Air Koryova letala ne smejo leteti v EU, ker je preveliko tveganje. No, prav, potem pa grem na Ibizo.

Recite: Po mojem sem pozabil boarding pass v svojih prepovedanih kavbojkah.

Ne recite: “Glej, glej! Južnokorejska Asiana Airlines je dobila pet zvezdic na Skytraxu! Bravo, Južni!”