Kapitalizem in paradoks boja proti korupciji

27.8.2015 / 06:08 Komentiraj
Boj proti korupciji prenaša moč in kontrolo iz nativne lokacije v kapitalske centre — ki pa tudi delujejo koruptivno.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Če pričakujete imena, omenjena v pogovoru s hrvaškim odvetnikom iz prejšnje kolumne, vas moram razočarati. Imen ne bo. Ne zato, ker jih ni. So. Nekatera pričakovana. Nekatera ne.

Kar je bilo zanimivo, je to, da je v vsaki ekipi vsaj en Slovenec. Tudi tu gre za nekatera pričakovana imena. In za nekatera, ki to niso. Za katera pa sploh ne vem, kdo so ti ljudje.

Princip korupcije

A dovolj o tem. Kar mi je dalo misliti, je bila trditev mojega sogovornika, da je kapitalizem sistem, ki v svojem bistvu deluje po principu korupcije. Da torej korupcija ni nekak neprilagojeni ostanek hrvaškega (ali slovenskega) sistema. Da v kapitalizmu ni tujek. Ki bi motil njegovo delovanje. Ki bi kršil njegova pravila. In kar je še podobnih reči.

Stvar je v tem, da kapitalizem kot tak deluje po logiki korupcije. Da je to njegova inherentna, notranja logika. Brez katere ne more delovati. Obstajati. Ali biti uspešen.

Navedel je več kot en primer. Eden od njih je recimo financiranje kulturnega dogodka s sredstvi iz tujine. Logika poslovanja oz. financiranja je bila: polovica denarja gre nazaj k financerju, četrtina ostane organizatorju, četrtina pa je porabljena za prireditev. Kot nekakšno pranje denarja.

Ovinek. Obvod.

Če bi ne šlo za (vsaj na videz) ugledne institucije iz tujine. Ki pranja denarja res ne potrebujejo. In ki so dogodek tudi pred lastno institucijo uporabile za to, da je polovica denarja končala na privatnih računih zaposlenih v tej instituciji.

Ki si seveda kot zaposleni te institucije tega denarja niso mogli nakazati na svoje račune kar direktno. Potrebovali so obvod. Ovinek. Ki je bil omenjeni kulturni dogodek. Ki jim je omogočil, da so, rečeno dobesedno, ogoljufali, da, celo okradli svojo lastno ugledno institucijo.

Sklep mojega sogovornika: ne mi govorit, da je korupcija samo nekakšna neevropska zadeva ali ostanek socializma. Druga ugotovitev: praktično vsi posli potekajo tako. Odtod njegova trditev: sodobni kapitalizem deluje po logiki korupcije, brez nje bi ne mogel obstajati.

Korupcija kot poslovni standard

Kar me je, v tej čisti obliki, moram priznati, presenetilo. Jasno, da so se v kapitalizmu stalno uporabljale koruptivne prakse, ki so postale del poslovnega standarda. Celo del etike. Seveda so tudi v kapitalizmu stvari dogovorjene. In to v neformalnih mrežah. In seveda upoštevajo dogovore v neformalnih mrežah bolj kot formalna pravila. Seveda v sodobnem kapitalizmu posle prav tako podmažejo. Na takšne in drugačne načine. S provizijami. Ali kako drugače. In še bi lahko naštevali.

Zato se seveda zastavlja vprašanje, zakaj toliko jeze in zgražanja, če to delajo v nativnih sistemih. In med nativnimi akterji. Hrvaškimi. Ali slovenskimi.

Če podpiraš korupcijo, delaš sicer to, kar nativno družbo krepi, a hkrati zmanjšuješ pomen in legitimnih in legalnih mrež.

Smiseln odgovor

Zdi se mi, da je možen samo en resnično smiseln odgovor: dejavnosti, ki potekajo kot korupcija, izgrajujejo močne neformalne mreže odvisnosti, povezanosti in kontrole, obenem pa so te mreže visoko samostojne, nepodredljive, neulovljive in nekontrolabilne.

Kar pa ključnim kapitalističnim akterjem seveda ne ustreza. Moč in kontrolo želijo koncentrirati — tudi s pomočjo korupcije — v svojih rokah. Sami želijo postati ključni akterji. Najmočnejši. Tisti, ki nadzirajo situacije.

Zato se je treba z vsemi sredstvi in na vse načine boriti proti nativni korupciji. Slovenski. Hrvaški. Češki. Katerikoli. To korupcijo je treba kriminalizirati. Jo pribiti na križ. Preganjati. Izganjati. Kot hudiča.

Istočasno pa zoper lastno korupcijo, ki je del njihovega kapitalizma, po drugi strani ne naredijo nič. Saj jim veča moč. Nadzor. Učinkovitost. Poslovno uspešnost. In kar je še reči, ki jih zanimajo. Za katere delajo. In ki jim omogočajo boljše življenje na račun svetovnih periferij.

Boj proti nativni korupciji

Kot sem že napisala, je boj zoper nativne sisteme korupcije v tej luči usluga kapitalskim centrom. Je strategija zmanjševanja moči dežel in lokacij, ki jih ti kapitalski centri hočejo videti v poziciji periferije. Oziroma kolonij novega tipa. Je torej usluga tistim, ki nam vladajo. Ne usluga nam.

Kot sem že večkrat zapisala: življenje v današnji periferiji nas pušča brez produktivnih alternativ. Če podpiraš korupcijo, delaš sicer to, kar nativno družbo krepi, a hkrati zmanjšuješ pomen in legitimnih in legalnih mrež. Kar, povedano drugače, pomeni, da podpiraš pretvarjanje družbenega tkiva v vrsto neformalnih mrež, ki lahko — ali celo praviloma — funkcionirajo kot mafija.

Če ne podpiraš korupcijskih logik in praks, če jih celo preganjaš, pa deluješ tako, da se moč, kontrola itd. prenaša iz nativne lokacije v kapitalske centre, ki seveda tudi delujejo s pomočjo korupcije. Le da njih — tudi zato, ker so nadnacionalni, naddržavni — ne more nihče preganjati.

Skratka, deluješ tako, da svojo družbo in/ali državo pretvarjaš v svetovno periferijo. V nov tip kolonij.

3. opcija: Korupcija za narodov blagor

Tretje opcije — tiste, ki bi bila zame osebno sprejemljiva — ni. 

Ali pač: moj sogovornik je dejal, da bi bilo za Hrvaško ključno, da gredo v politiko najsposobnejši. Tisti, ki vedo, kako se igra ta igra. In ki bi to igro igrali ne v svojo osebno korist. Ampak v korist svojega naroda. Da mu skozi igranje te igre okrepijo moč, pozicijo, možnosti za preživetje.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE