Pošast Metelkove se plazi po Ljubljani in prvega bo požrla Brleka

Upor proti zaporam Zoisove ceste v času prireditev v Križankah je bil sprva videti kot tipično slovenska medsosedska litigacija zaradi motenja posesti.

Ker pa so mediji vse to pridno razpihovali, ni bilo treba zelo dolgo čakati na — kulturno rečeno — predlog, da morajo padati glave: “Mislim, da je stvar evidentna: rešitev je lahko samo razrešitev. Če se iz javnosti dela norca izvoljeni politik, lahko zgolj čakamo in izvolimo novega; ko to počne direktor javnega zavoda, so na potezi druge instance.” — Tako te dni Dnevnik.

Küss die Hand Rosviti Pesek

Ko je skratka Darko Brlek, direktor Ljubljana Festivala, 18. avgusta v Odmevih — na koncu (30:15), že med odjavno špico —, v slovo poljubil roko Rosviti Pesek, je bil to eden teh prizorov za anale. Odtehtal je vseh tistih deset minut nakladanja pred tem. Redko vidimo na televiziji kaj tako smešnega. Še posebej, če sta v studiu dve blondinki.

A kakorkoli že obrnemo, Brlekov arogantni nastop in zapozneli Bundesliga imidž nikakor nista razlog, da mu ne bi dal prav.

Zapora Zoisove ceste ob južnem zidu Križank in prepoved gibanja v parku ob Emonski ulici ob zahodnem je preprost in samoumeven ukrep. Brlek na ta način kot kulturni menedžer pač zagotavlja — kot mu veleva službena dolžnost — red in mir v okolici prizorišča, ki ju nastopajoči in občinstvo pričakujejo in potrebujejo.

Stranski učinki

Jasno je, da ljudje postanejo zlovoljni, če morajo nekega večera narediti nepričakovan ovinek. Karkoli že je razlog. Pol Ljubljane je bilo zlovoljne — in to skoraj eno leto! —, ko smo morali cik-cak hoditi med plankami in jarki po centru zaradi rekonstrukcije Slovenske.

Ljudje so hitro sitni. To je en stranski učinek zapor. No, v redu: smo sitni.

Drugi stranski učinek pa je nezadovoljstvo, kadar nekdo ljudem — povejmo naravnost: zastonjkarjem — prepreči, da bi brezplačno uživali v nekem blagu ali storitvi. Micka Kovačeva, pila, nič plačala.

Najbolj nezadovoljni pa so zastonjkarji takrat, kadar jim kdo krati ali poskuša kratiti tako imenovano pravico do kulture. Kultura je splošna dobrina — kar ni neres —, zato pripada tudi mimoidočim, ne samo tistim, ki so plačali vstopnico za open air koncert.

Beseda “mimoidoči” implicira, da gre človek mimo po naključju. Protestirali pa so seveda ljudje, ki so šli tja z namenom, da bi zastonj poslušali plačljive glasbene vsebine. 100% popust na ton brez slike.

Njihov argument proti Brlekovim zaporam je, da kot kulturni ljudje s poslušanjem nikogar ne motijo in da je zaprto območje tako ali tako javni prostor, kjer velja svoboda gibanja.

Svoboda gibanja

To drugo seveda ne drži. Pristojne in pooblaščene osebe smejo iz utemeljenih razlogov (začasno) omejiti gibanje tudi na javnih površinah — in zagotavljanje reda in miru za potrebe izvajalcev in občinstva je nedvomno eden takih utemeljenih razlogov.

Recimo med Ljubljanskim maratonom je pol mesta zabarikadiranega in pod posebnim prometnim režimom. (Pa še za kakšno bolj obskurno prireditev, športno ali kakršnokoli.) Pa še nikoli ni izbruhnil mestni spor zaradi tega. Kaj šele, da bi zaradi tega nekoga denuncirali kot primernega za razrešitev.

Ampak ko gre za kulturo, potem se takoj najdejo dušebrižniki — in njihovi medijski zavezniki —, ki začnejo mahati s pravico do neomejenega gibanja v javnem prostoru.

To je popolnoma absurdno. Meni se zdi bolj neumno, če mi zapirajo pot ali dostop zaradi neke res komercialne prireditve, ki nima nobene zveze ne s kulturo ne s fizkulturo. Če me nekega večera med poletnim festivalom pelje pot po Zoisovi, pač sitno zavijem z očmi in grem po navodilih varnostnikov na drugo stran ceste. (Morda celo z veseljem, če je na sporedu ravno Mamma mia!.)

“Stop elitizaciji mesta!” Prosim?

Zmotil me je tudi ta grafit, ki so ga “neznanci” — zakaj v medijih vedno uporabljajo množino? — našpricali na zid Križank: “STOP ELITIZACIJI MESTA!”.

Ljubljani lahko očitamo marsikaj, toda nikakor ji ne moremo očitati elitizacije. Ta grafit je moral napisati kak bizgec z alter scene, ki je na ta način prišel po bližnjici na televizijo.

To je ta logika. Pošast Metelkove se plazi po Ljubljani. Vse bi moralo biti alter. Vse, kar je mainstream, jim smrdi po elitizmu. Jazz Festival je že postal alter. Morda pa bi zdaj radi v tem stilu demontirali tudi Ljubljana Festival. Ker jim ni všeč Brlekova frizura.

Pa še nekaj praktičnih nasvetov in en moralni.

Križanke so potrebne prenove. Takšne kot so, ne ustrezajo več varnostnim kriterijem in higienskim potrebam množice ljudi, kaj šele, da bi jim zagotavljale primerno udobje, užitek, okrepčilo.

Plečnik je morda res bil vizionar, vendar ni mogel vedeti, kakšna bo Ljubljana čez več kot pol stoletja in kaj vse se bo dogajalo v Križankah. Če bi vedel, bi avditorij malo bolj zazidal.

Apeliram na Brlekovo vizionarstvo, da na eleganten način reši problem v okolici s postavitvijo protihrupne ograje in drugimi oblikami akustične izolacije.

In nenazadnje: res ne vem, zakaj se je treba cel mesec zgražati in prepirati, ker vam je nekdo slučajno zaprl pot po mestu. V mestu je gneča. Saj niste na vasi.