Agencija za odpravljanje neumnosti: po jezêru bliz’ Butal en sup plava…

Pri vseh agencijah, ki jih je država ustanovila — marsikatero samo zato, da so našli zaposlitev za odsluženega politika ali funkcionarja — in s katerimi se nesramno, pogosto neupravičeno in nepotrebno napajajo prijateljski žepi, smo pozabili ustanoviti najpomembnejšo: Agencijo za odpravljanje neumnosti Republike Slovenije (AON).

Potreba po AON se še posebej kaže zadnje čase, ko gledamo res neverjetne nebuloze nacionalnih in/ali lokalnih oblasti.

Ena takih je ta o supih na Blejskem jezeru.

Kaj pa rolerji, snowboard, rolka?

Človek ne more verjeti, ko posluša blejskega župana in enega od tamkajšnjih borcev za okolje. Je mogoče, da v mestu, ki živi izključno od turizma, dvomijo, da bi dovolili supanje po jezeru?

Da bi bila stvar še bolj neverjetna, dajanje supov turistom v najem že zdaj prepovedujejo z občinskimi “zakoni” — če pa imaš svojega lastnega, je pa vse v redu! In pri tem se še govori, da hočejo uvesti registracijo supov!

Ste že registrirali svoje rolerje? Snowboard? Rolko? Svetujem vam, da to storite čim prej. Če bodo uvedli registracijo tudi za to, boste čakali v vrsti.

Blejski okoljevarstvenik je pred kamero zgrožen ugotovil, da je nedopustno, da turisti lezejo iz jezera kjerkoli že. Živo si predstavljam, kako bitja tretje, povsem neznane vrste, lezejo iz vode in zavzemajo Bled. Zelo so nevarni, veste. Nosijo namreč kopalke in nimajo mobilnih telefonov!

Pomislite, ljudje se pridejo na Bled kopat!

Nekateri očitno še niso ugotovili, da turisti na Bled ne pridejo samo na grad, pa s pletno na otok in na kremšnito. Nekateri se pridejo tudi kopat — čeprav Bled temu ni preveč naklonjen. Za kopalce je v primerjavi s podobnimi bližnjimi kraji, takoj tam čez severno mejo, kaj slabo poskrbljeno.

Če bi Bled kot turistični kraj z jezerom kot naravno danostjo zmogel za turiste storiti še kaj več, mogoče ne bi lezli iz jezera od vsepovsod. Grajsko kopališče, Zaka, Mlino — to je to.

Tri lokacije, boste rekli, kaj ni to dovolj? Ne gre za število, gre za vsebino. Ta kopališča nimajo vsebine. Nimajo pravega koncepta. Ni dogajanja, ni ponudbe, ni storitev. Za nekaj zabavne infrastrukture za otroke je poskrbljeno le na Grajskem kopališču, pa nekaj malega aktivnosti v Zaki.

Pri nas še nismo dojeli, da turizem ni samo sonce, voda in zrak. Turizem je storitev, je ustvarjanje občutkov, doživetij, mravljincev, je delovanje brbončic, so solze in smeh.

Pot okrog jezera: na kaj naletimo

Če se obiskovalec Bleda odpravi na malo manj kot 6 km dolgo pot okrog jezera, se lahko mimogrede okrepča v Vili Prešeren, v Zaki — z nemogočo, sramotno, neprimerno, preživelo restavracijo in lesenim kioskom pred njo — in v Regatnem centru. Druga ponudba zahteva vsaj rahli ovinek.

Nikakor ne kličem na Bled hudiča v obliki kičaste, amerikanizirane, nasilne ponudbe. Se pa sprašujem, ali najemnik restavracije Mlino, ki ima ob jezeru še mini brunarico, res ne zmore nekoliko bogatejše lokalne ponudbe. Zakaj tam ni mogoče pojesti recimo blejske kremšnite v udobnem sedežu ali naslonjaču? Zakaj so tam kovinski ali plastični stoli, postavljeni okrog treh zanikrnih miz? Zakaj znamenita Vila Bled, nekdanja Titova rezidenca, ne more v ponudbo vključiti romantičnega vrta ob jezeru? Zakaj je na šestih kilometrih poti mogoče najti samo enega ponudnika domačega sladoleda?

Karavana pa gre naprej (okrog jezera)

Blejska zgodba je samo ena v seriji številnih, nad katerimi se državljani zgražamo, oblast pa nič. Vsi se izgovarjajo — eni na druge, na zakone, parlament, zgodovino, obvoznico, nacionalni interes. Nihče pa ni kriv. Nihče ne prevzame odgovornosti. Ampak ko so stvari zafurane do konca, potem tisti, ki so zafurali, še napredujejo.

Zato nujno potrebujemo Agencijo za odpravljanje neumnosti. Temu je namreč treba narediti konec.

Seveda bomo imeli težavo pri kadrih. Pametni že ne bodo hoteli v javno službo, saj to ni nobena referenca. Tja praviloma odhajajo tisti, ki jih je trg zavrgel kot neprimerne in nesposobne. (Naj mi oprostijo tisti, ki jih tja ne prištevam, ampak ti so v vsakem primeru v manjšini.)

Kdo je v Sloveniji še toliko pri zdravi pameti, da bi bil pripravljen dopovedati oblásti, da je izgubila zdravo pamet? In jo prepričati, da je treba nujno poiskati novo pamet? Sicer nam grozi nevarnost, da bomo zafurali še to, kar v tej državi deluje.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v petek, 21. avgusta, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Kdo nas lahko reši butalstva?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.