Politični pregled parketa: Erjavec na dopustu? Ni nujno slabo!
Slovenija je za tuje investitorje že dolgo nezanimiva država. Birokratski raj, na katerega je posttranzicijska levica tako ponosna, začuda ne prepriča svetovnih velikanov.
Slovenia? Not interested!
Zadnji, ki je Slovenijo zaobšel v velikem loku, je britansko-indijski Jaguar Land Rover, ki bo tovarno gradil na Slovaškem. Slovenija — tako časnik Finance — ni bila niti v širšem izboru možnih lokacij za novo tovarno!
Vladi se resda lahko zahvalimo vsaj za kisle nasmeške, če že tradicionalnega obdobja kislih kumaric nismo užili — zahvaljujoč Erjavcu in njegovim arbitražnim podvigom —, a od Gregorčičeve bi pričakovali kaj več kot zgolj skrb za dobro počutje političnih voyeurjev.
Ko eden vodilnih domačih podjetnikov, Igor Akrapovič, investicijsko okolje komentira z gromkim smehom in cinizmom, bi v pisarnah predsednika vlade in pristojnih ministrov moral zazvoniti alarm. A lažje je kimati sindikalistom in zagotavljati okolje, v katerem so birokrati sami sebi namen, kot okolje, ki bi privabilo tuje naložbe.
Janša ima prav glede pravosodja
Pa ni problem samo zbirokratizirano in neprivlačno okolje. Probleme uspešno ignoriramo v vseh podsistemih države. Janša ima prav, ko na Twitterju opozarja na katastrofalno stanje v pravosodju. V ponedeljek smo namreč lahko v medijih prebrali, da še vedno ni jasno, ali je sodni postopek proti Janši že zastaral ali pač ne.
V socialnem sporazumu za obdobje 2015/16, ki so ga socialni partnerji podpisali pred nekaj meseci, lahko preberemo tudi odstavek o pravni državi in pravni varnosti (s podnaslovom: Cilji): “Raven pravne varnosti, zaupanje ljudi v pravni sistem in v delo državnih ter sodnih organov je odvisna tudi od uresničevanja pravic v praksi, trajanja upravnih in sodnih postopkov, dostopnosti do pravnih sredstev ter od predvidljivosti in stabilnosti pravnih norm [boldiral D.U.].
Sistem potrebuje spremembe
Mnenje o predvidljivosti v domačem pravnem redu prepuščam bralcem. A najmanj, kar lahko zapišemo, je to, da sistem potrebuje spremembe. Da desetletje od začetka postopek še ni zaključen in da hkrati ni jasno niti to, ali je zadeva zastarala ali ne, pa o pravosodju pove dovolj.
Pristojni naj o tem razmišljajo med namakanjem v Savudrijski vali ali Piranskem zalivu — kakorkoli bo že o problemu odločila arbitraža.
Problem? Kateri problem?
Čeprav problema tam sploh ni. Tako vsaj trdi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović v nedavnem intervjuju za Večernji list: Slovenci in njihove ladje lahko namreč “brez težav prihajajo v Savudrijsko valo”.
Dovoljeno nam je celo pluti po hrvaškem morju do mednarodnih voda. Kako prijazno!
In Erjavec? Škoda besed. Vse razen njegovega odstopa — ali odstavitve — pomeni nadaljevanje zniževanja standardov slovenske politike.
A obstanek Erjavca več kot o zunanjem ministru pove o predsedniku vlade. Z vsakim dnem, ko tolerira Erjavca, javnosti sporoča: bolj kot na novo politiko in v predvolilnem obdobju poudarjene visoke moralne in etične standarde, prisegam na politično kupčkanje in oportunizem. In Erjavec to ve. Zato mirno dopustuje. Kar ni nujno slabo za zunanjo politiko.
Zaenkrat lahko o dolgih kolonah in urah čakanja za izstop iz države beremo le ob navalu turistov, ki prečkajo Slovenijo na poti do južne sosede. A ob nadaljevanju stopicanja, birokratizacije sindikalistično-upokojenskega izsiljevanja in reformnega zastoja, s čimer odganjamo tuje investicije, kmalu ne bodo več tujci tisti, ki bodo čakali na izhod iz države.
