Naredimo Avseniku na čast iz Begunj slovenski Graceland
Nedavno umrli velikan slovenske narodnozabavne glasbe, spoštovani Gospod Glasbenik Slavko Avsenik je bil in ostaja brez kančka dvoma naša največja glasbena zvezda. Ne le slovenska, tudi evropska in svetovna zvezda. Ustvarjalec glasbenega trenda, ki kar traja in traja, kreator novega glasbenega žanra, avtor drugačne instrumentalne zasedbe, kot je bila običajna v tej glasbeni zvrsti pred njim, avtor največkrat predvajane instrumentalne glasbe na svetu Na Golici, avtor oz. soavtor tisoč pesmi. Danes se zdi, da je vsaka pesem, ki so jo Avseniki ustvarili, hit.
Danes se zdi, da je vsaka pesem, ki so jo Avseniki ustvarili, hit. — [Fotografija: avsenik.com]
Povezuje generacije
Njegova glasba povezuje generacije, med katerimi sicer zija nepremostljiv prepad in jih nič na svetu ne spravi na skupni imenovalec.
Toda pogreb Slavka Avsenika je združil ljudi, ki jih redko vidimo skupaj ali sploh nikoli. Tisti dan smo Slovenci poenotili poglede, govorili isti jezik, se med seboj razumeli, delili ista čustva, bili složni, se bili pripravljeni celo objeti in biti enotni.
Slavko Avsenik je ponos vsakogar od nas. Je osebnost, na katero gledajo enako vse generacije ljudi in vse politične opcije.
Domačija
V Begunjah na Gorenjskem stoji njegova domačija, tam je Avsenikova gostilna Pri Jožovcu, Avsenikov muzej, Avsenikova glasbena šola, vsakoletni Avsenikov festival. Kar precej dobrega, zanimivega in lepega je že tam, da lahko obiskovalci Begunj dodobra spoznajo glasbeno pot Slavka Avsenika, njegovega brata Vilka Ovsenika in njunega ansambla.
Glede na svetovno slavo Slavka Avsenika pa se logično zastavlja vprašanje: ali Begunje na Gorenjskem lahko postanejo slovenski Graceland? Posestvo s popolno zgodbo o karizmatičnem človeku in s popolno ponudbo?
Romanje na Gorenjsko
Bodo trume Švicarjev, Nemcev, Avstrijcev in Slovencev, ki smo bili Slavkovi največji oboževalci, v resnici romale v Begunje na Gorenjskem? Bomo tam prižgali svečko, kupili spominek, posedli in razmislili? Bodo zdomci, ki prihajajo na obisk v Slovenijo, zavili še v Begunje po kanček slovenstva, ki združuje? Ali zmoremo zdaj, po Slavkovi smrti, zagotoviti, da bo v resnici postal legenda in nas preživel? Vse nas in vse naše naslednike? Kot Elvis Presley?
Dostopnost
Družina oz. upravitelj dediščine Slavka Avsenika sta prva, ki bosta morala zagotoviti dostopnost do njegove zgodbe. Omogočiti bo treba vsem obiskovalcem, da za hip postanejo del okolja, v katerem je deloval Ansambel bratov Avsenik. In odpirati nove, doslej neznane zanimivosti.
A to ne bo dovolj. Svoje bo morala narediti tudi občina Radovljica, kamor Begunje na Gorenjskem sodijo. Svojo turistično ponudbo bodo morali oblikovati tako, da bodo tujcem aktivno ponudili ogled Begunj in s tem vsega, kar predstavljajo Die Original Oberkrainer. Vsega. To pa so tudi hotelske namestitve, kulinarika, ugodje in udobje, adrenalin in napor, razvoj novih, zanimivih artiklov in storitev, ki bodo nosile zgodbo gorenjske avtentike na čelu z glasbo.
Pa tudi to še ni vse, kar lahko storimo, da ustvarimo svetovno znano vas. Tudi Ljubljana, ki zadnja leta v resnici doživlja pravi turistični razcvet, bi morala pripraviti tematske izlete v Begunje.
Pobuda Ivana Sivca
O tem razmišljam v času, ko sem v pismih bralcev v Sobotni prilogi Dela (25. julija 2015) prebrala pobudo mag. Ivana Sivca, verjetno enega največjih poznavalcev Avsenikov — tako osebno, kot njihove glasbe —, da se v spomin na Slavka Avsenika uresničijo tri pobude:
- da se obnovi Kadilnikov dom na Golici in v njem uredi spominska soba Slavka Avsenika;
- da se vsako leto 26. novembra, na rojstni dan Slavka Avsenika, po Sloveniji pripravijo številni koncerti njegove glasbe, po možnosti dobrodelni;
- da se vsako leto decembra organizira koncert Avsenikove glasbe s simfoniki RTV Slovenija v Cankarjevem domu in TV prenosom, po zgledu dunajskega novoletnega koncerta in s prenosom v vse države, ki bi ta koncert želele predvajati.
[Pobudo je g. Sivec objavil tudi na Facebooku, op. Fp.]
Glasujem za Sivčev predlog in prosim pristojne, da začnejo z uresničevanjem teh pobud. Vsak dan je zamujena priložnosti. Imeli smo in še ga imamo — Slovenca svetovnega formata, ki je s svojo smrtjo pravkar stopil med legende.
Ali bo tam živel naprej ali bo v resnici umrl, pa je odvisno zgolj od nas. On je svoje namreč že naredil.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v petek, 14. avgusta, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Begunje na Gorenjskem – slovenski Graceland?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.