A zdaj razumemo, zakaj nekateri ne razumejo pojmov morale in etike?
Na koncu je le prevladala skrb za ugled in rektor je presenetljivo predlagal dr. Klavdiju Logožarju, dekanu EPF, da vendarle odstopi. Seveda šele po ostrih protestih Visokošolskega sindikata Slovenije in še nekaterih. V tem hipu še ni jasno, ali se bo omenjeni odzval.
Toda pozor: vse, kar je rektor zmogel napisati v komunikeju, je sintagma “sporno” ravnanje. Izjava ni dejanje obsodbe, je zgolj ugotovitev, da je treba zaščititi ugled in integriteto univerze, ker sta načeta.
No, v primerjavi s preteklimi dnevi je tudi to napredek. Kar smo namreč slišali iz ust v.d. glavnega tajnika UM pred tem, je bilo ravno nasprotno: “Starosta, kot je rektor, si ne more privoščiti nekih hitrih pobalinskih odločitev.”
Na srečo je rektor na koncu storil prav to. Ne bi bil presenečen, če ga naslovljenec ne bi poslušal, tako kot prejšnjega rektorja ni poslušal dekan Filozofske fakultete. Kar se je dr. Tičarju očitno zdelo zelo prav, saj ga je kasneje nagradil s prorektorsko funkcijo.
Zapletanje in sprenevedanje
Zapletanje in sprenevedanje dr. Logožarja in dr. Žana Jana Oplotnika, prorektorja Univerze v Mariboru, bi zahtevalo temeljito argumentacijsko analizo zaradi pestrosti izgovorov in izmikanj. Dekan EPK nikoli ni priznal, da je delo študentke prepisal in ga uporabil v neke druge namene. Še več, na koncu se je opravičil, toda ne zaradi prepisovanja, temveč dejstva, da študentke ni obvestil o tem, da jo je — prepisal.
In kot da ni dovolj, tudi bajnega zaslužka 24.000€, do katerega je prišel izključno po njeni zaslugi, z njo ni pripravljen na noben način deliti. A zdaj razumemo, zakaj nekateri ne razumejo pojmov morale in etike?
Sumljive okoliščine razbremenjujejo sumljive okoliščine
Posebne vrste izmikanje je uprizoril prorektor dr. Oplotnik. Ki pa ga rektor, kot kaže, ne namerava k ničemur pozivati. Prej bi lahko rekli, da je ponosen, da ima v svojih vrstah nekoga, ki je še kot mladenič po logikah, ki nam niso znane, postal član uprave Darsa, danes pa je, kot je aprila letos pisal Večer, “dopoldne profesor, popoldne direktor”.
O vlogi prorektorja bi seveda vedeli veliko več, če ga ne bi razbremenjevale sumljivih okoliščin druge sumljive okoliščine izginotja vseh podatkov o Logožarjevi študiji in poslovni dokumentaciji. Zato danes Oplotniku ni treba vedeti ničesar: niti tega, kdo je študijo naročil, niti zakaj je bil razpis prirejen, niti o tem, kako si so s študijo na Darsu pomagali, niti o tem, kam je študija že leta 2009 izginila in je zato nihče ne more najti. On, prorektor za finance, ničesar ne ve.
Dialogi 50
Mariborska prepisovalna afera je sovpadla z izidom jubilejne številke revije Dialogi, v kateri je 47 avtorjev, povezanih z mariborsko preteklostjo in sedanjostjo, reflektiralo pozicijo in duha mesta.
Omenjam, ker je kar nekaj piscev v številki, ki sem jo uredil, omenilo šibko in nikakršno vlogo univerze, kot jo je ta odigrala v mestu zadnjih nekaj desetletij. Zakaj je ni in kaj je temu botrovalo? Biti univerzitetni učitelj ne pomeni le izobraževanja študentov in izvajanja pedagoškega procesa. Pričakovali bi, da bo univerzitetno občestvo aktivno prispevalo k njegovi identiteti in razvoju.
Kar se nam je dogajalo zadnje dni, razkriva še bolj akutno stanje in na svoj način pritrjuje oceni: ne samo, da se zdijo akademiki samostojna kasta ljudi, univerza samo sebe razume kot odlepljeno od siceršnjega življenja, zato zanjo po lastnem mnenju veljajo drugačne zakonitosti, etične norme in časovni roki. Morda je torej razlog za njeno pasivno vlogo v njeni samopercepciji.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v sredo, 29. julija, pod naslovom Joj! kam bi dél? Univerzitetna afera in vprašanja etike. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.
