Slovenija je kolonija ne samo Združenih držav Nemčije, temveč tudi Hrvaške

30.7.2015 / 06:08 Komentiraj
Namig Cerarju: funkciji moralnega filozofa in predsednika vlade sta nezdružljivi. Politika ni stvar morale, ampak moči.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Zadnji komentar, ki sem ga slišala v zvezi s slovensko hrvaškim arbitražnim sporom, je bil naslednji: “Naj nam poberejo vso zemljo! Ne zaslužimo si, da imamo svojo državo!”

Oseba, ki je komentirala, ni bila kakšno neuko bitje. Ampak oseba, ki ima nadpovprečno akademsko izobrazbo. Je pravnik. In je očitno presodila, da gre v slovensko-hrvaškem arbitražnem sporu nekaj hudo narobe. Seveda s strani Slovenije.

Kaj gre narobe?

Ne mislim reči, da klepetanje po zasebnih telefonih o poteku arbitraže s strani akterjev, ki tega ne bi smeli početi, ni nekaj, česar bi vlada ne smela obsoditi. Ta reakcija je bila okej. Oba sporna akterja sta odstopila. Priznali smo svojo krivdo. Kar je lepo in prav.

A narobe je, da je s tem bilo vsega konec. Da se je vsa reakcija na problem s tem nehala. Cerar ni mogel priklicati na telefon niti hrvaškega predsednika. Ta očitno s Cerarjem ni želel govoriti. Ga je ignoriral. Zanj je nula. Ne šteje niti toliko, da bi mu dvignil telefon.

Napačna strategija

Ta reakcija morda bolj kot vse drugo dokazuje, da je slovenska vlada ubrala napačno strategijo. Ali povedano drugače: ker igra natančno tako, kot so predvidevali in kot hočejo, Hrvati ne čutijo nikakršne potrebe, da bi z našo vlado sploh komunicirali. Zanje je nevreden, neobstoječ partner.

In tako bo ostalo, dokler bo naša vlada delala to, kar Hrvati hočejo. Dokler bo igro igrala na za Hrvate predvidljiv in koristen način. Dokler iz te igre ne bo izstopila. In začela delati problemov. Hrvatom. Takrat bodo Hrvati seveda imeli interes, pogovarjati se z nami. Takrat bodo Hrvati po telefonu iskali Cerarja.

In Cerar bo, predvidevam, telefon takoj dvignil. Napaka.

Pridni in nevidni ne pridejo nikamor

Ker je današnji kapitalizem, kot sem že večkrat zapisala, družba, v kateri ne profitirajo pridni in nevidni — beri Slovenčki —, ampak vidni in tisti, ki delajo probleme, je povsem jasno, kdo ima v celotni igri prednost. Hrvati.

Slovenci smo se pustili potisniti ob zid. Posipavamo se s pepelom. In ne upamo niti mrdniti. Kar je napaka. Napaka, ki se bere kot dokaz nemoči. Strahu. Podelanosti. Brezjajčnosti. In temu podobnega.

Naredili smo napako. Nedopustno napako. In takoj potegnili ustrezne sankcije. Okej. Ampak zdaj je treba zastaviti ključno vprašanje: kako so Hrvati prišli do posnetkov pogovora? Jasno, da s prisluškovanjem.

Druga možnost: pogovor so ponaredili. A ker je tudi zaradi reakcije obeh klepetavčkov bolj verjetna prva možnost, bi slovenska vlada morala problematizirati in izpostaviti vprašanje o prisluškovanju. Zahtevati od Hrvatov javno pojasnilo, kako so prišli do posnetkov. Problematizirati ta hrvaški postopek na vseh ustreznih in možnih nivojih in pri vseh možnih agensih evropske politike.

Skratka: Slovenija bi morala zaostriti situacijo.

Cerar hoče dogovarjanje brez zaostrovanja

Kar pa je problem. Vsaj za Cerarja osebno. On hoče drugačno politiko. Drugo politiko. Politiko dogovarjanja brez zaostrovanja.

Kar je načeloma sicer okej. A le, če takšno politiko hočejo oz. jo vodijo tudi drugi.

Že kar nekaj časa nazaj je zelo znan mislec — ki bi ga Cerar moral poznati —, zapisal, da obstajata le dve vrsti uspešnih politikov: lêvi (ZDA, Nemčija itd.) in lisice. Kar so Hrvati.

Tretje vrste ni. Slovenska različica ne obstaja. Vsaj kot učinkovita politika ne. Kar lahko opazujemo tudi v praksi. Vsak dan. Tako v slovensko-hrvaškem arbitražnem sporu kot v drugih rečeh.

Odgovorni, spoštljivi, kooperativni, lojalni…

Nadaljni potek dogodkov je zaradi slovenskega delovanja predvidljiv: arbitraža se bo končala za Slovence manj ugodno od pričakovanj. To je seveda cilj hrvaškega manevra.

Slovenci bomo odločitev arbitražnega sodišča seveda sprejeli. Z nezadovoljstvom. Vendar bomo. Vidim in slišim Pahorja, kako v svojem govoru ugotavlja, da odločitev arbitražnega sodišča v slovenskih očeh ni pravična in nas je obsodila na izgubo ozemlja, a jo bomo kot odgovorni člani EU spoštovali, kar je treba razumeti kot dokaz slovenske kooperativnosti, lojalnosti EU in kot naš prispevek k vzpostavljanju in ohranjanju miru v tem delu Evrope. Itd.

… pa pridni in nategnjeni

Spet bomo pridni. In nategnjeni. Kot smo bili v zgodovini že velikokrat. Skratka, Slovenci bomo dokazali, da smo pripravljeni biti kolonija ne le Združenih držav Nemčije, ampak tudi Hrvaške.

Glede Cerarja pa le toliko: moral bi razumeti, da sta funkciji moralnega filozofa in predsednika vlade nezdružljivi. Politika ni stvar morale. Ampak stvar moči. In brezkompromisnega uveljavljanja svojih interesov. Z vsemi sredstvi.

Hrvati to vedo. Ta sredstva uporabljajo. Tudi zato, ker je meja s Slovenijo le ena od meja, ki jih mora Hrvaška urediti. Očitno so se odločili jasno pokazati, iz kakšnega testa so. Na kakšne rešitve bodo v mejnih vprašanjih pristajali. In na kakšne ne. Očitno ne nameravajo pristajati na tiste, ki jim škodijo. Pristajali bodo le na tiste, ki jim koristijo. In zato škodijo drugim.

In da ne bo pomote: proti Hrvatom nimam nič. Tudi letos grem na morje na Hrvaško.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE