Hočem Apple Watch zaradi Miki Miške

V treh dneh mi je Apple Watch prirasel k srcu. Včeraj sem ga s težkim srcem nesel nazaj na Simobil. Potem sem se še nekajkrat zalotil, da sem hotel dvigniti zapestje in pogledati, koliko mi Miki kaže, da je ura.

Številčnice

Obžalujem, da v slovenščini nimamo boljšega izraza za obraz ure (watch face, face) kot številčnica. Ker kaj je to drugega kot obraz? Karkoli že nam ura kaže, to je njeno bistvo. In nenazadnje, pri smart urah je to lahko vse kaj drugega kot številke. Res ne vem, zakaj je bilo treba prevajati ta Zifferblatt. Lahko bi bili malo daljnovidni.

Na Apple Watchu lahko izbiramo med devetimi številčnicami: Chronograph, Color, Modular, Utility, Mickey Mouse, Simple, Motion, Solar, Astronomy. Večinoma so brez veze. Če bi hotel 50-krat na dan pogledati kronograf, bi si kupil/nosil kaj drugega — bodisi gršega ali dražjega —, vsekakor pa ne Apple Watch.

Nasploh je na digitalni, tako rekoč virtualni uri, uri z zaslonom, bizarno kazati čas s kazalci. Kazalci so stvar mehanike. Na ekranih imam odpor do kazalcev. Na vseh napravah, ki sem jih kdaj uporabljal, sem si nastavil prikaz ure na digitalno. Na 12-krat po 5 ločnih stopinj razdeljen krog je lepa simbolika večnega vračanja in ponavljanja, vendar izvira iz krožnega gibanja kazalcev, vpetih v isto osišče, torej mehanike. Na zaslonu pa to nima kaj iskati. Kazalci na displeju so fake.

Komplikacije

Tega so se očitno zavedali tudi pri Applu in dodali nekaj domnevno primernejših, sodobnejših številčnic.

Na kič sem alergičen. Da bi si na Apple Watchu naštimal za številčnico metulja z utripajočimi krili ali pulzirajočo meduzo ali neko rožo, bi mi bilo še veliko bolj nerodno, kot če bi na Macu imel za desktop ozadje steno Yosemite ali Mavericks val ali kaj takega. Ali pa stilizirano krivuljo s sončkom, ki se premika čez obnebje. Pa da potem gledam in gledam, kako se premika?

Dodaten problem pri številčnicah so tako imenovane komplikacije: koščki informacij v kotih in/ali na robovih, ki si jih lahko — pri nekaterih, ne vseh — nastavimo po želji: dan, naslednji koledarski vnos, stanje baterije, gibanje delnic, čas sončnega vzhoda/zahoda, lunine mene (slikovno), Activity (gibanje) itd. itd.

Zakaj bi moral vedeti/videti, kdaj zaide sonce — in koliko je še do takrat —, kadarkoli pogledam na uro? Me ne zanima. Nočem vedeti. Samo še ta informacija mi manjka. Ali spremljati položaje planetov našega osončja? To sem pozabil pokazati otrokoma, morda bi ju zanimalo. Mene je zelo, ko sem bil v njunih letih. No, razen baterije in koledarja ni nobenega podatka, ki bi me res zanimal — oz. ki me ne bi motil.

Miki Miška

Najboljša številčnica je Miki Miška — ki je v bistvu remake Ingersollove Mickey Mouse ure iz leta 1933. Disneyjev animirani junaček mi je v teh treh dneh naredil Apple Watch. Imel bi jo samo zaradi Miki Miške.

Pa nisem bil nikoli fan, mislim, niti kot otrok.

Urni kazalec je Mikijeva desna tačka, z navzven obrnjeno dlanjo — češ, izvolite —, v originalnih belih rokavičkah, minutni kazalec pa leva, z iztegnjenim kazalcem. (No pun intended.)

Verjetno bi bilo vse skupaj dolgčas, če bi bilo edino gibanje na številčnici premikanje urnega in minutnega kazalca. Zato si Miki daje sekundni takt z nogico, obuto v rumene šolne, in rahlim pozibavanjem celega teleščka.

Prvih 30 minut po polni uri si mišek daje sekundni takt z levo nogico. Ob XX:30 pa obrne rito v drugo smer, se prestopi, za trenutek sinkopira ritem in začne tapkati z desno. Plus to, da od poldneva ali od polnoči do šestih gleda proti svoji levi, po šesti uri pa proti desni — skratka v smer, kamor kaže z desno tačko.

Vsakih 15 sekund pomežikne.

To je cela koreografija. Animacija je fascinantna, res izdelana do popolnosti.

Otroka sta začela kazati z rokami, koliko je ura, in tapkati z nogami, pa sem še jaz probal. Problem je v tem, da sem hotel biti perfekcionist. Videti je preprosto, a je v resnici zapleteno. Tudi če se za razliko od mene znate izražati s telesom, to toplo odsvetujem. Tudi na samem. Da vam ne bo nerodno.

Ironija

Številčnica z Miki Miško je otročja. Ampak ali se še kdo spomni, kako je Swatch v najboljših letih prodajal svoje ireverentno dizajnirane ure kot produkt intelektualne ironije? Ali pa je to samo nekdo tako interpretiral? Ah, ne, Swatch Irony je linija swatchk. Še danes. No, če je to zanje ironija, potem je Švica res najebala.

Razvijalci

Applov UX je nedotakljiv. Nikoli niso dovolili posegov vanj. Zdaj pa bi morali. Appsov za Uro je že na tisoče, tudi sam sem si jih cel kup inštaliral in probaval, ampak v tem primeru bi morali razvijalcem dovoliti, da bi začeli delati številčnice za Apple Watch. To bi bil pravi hit. Večina appsov je precej neuporabnih, razen za hitro čekiranje. Notifikacije si raje kar izklopite.

Druge funkcionalnosti

Glede na doslej preizkušeno in objavljeno v zvezi z Apple Watchem zaključujem in podpisujem naslednje:

• Številčnica z Miki Miško je zame glavni adut Applove ure. Resno. Miki Miška je novi odgriznjeni jabolček. Statusni simbol. Simbol precenjenih produktov in nezadostne funkcionalnosti za naveličanega uporabnika in podhranjenega potrošnika. Ironično je narejen prav zame.
• Apple Watch je must tudi kot hardver. Kronica. Polnilec. Pa pašček iz fluorelastomera. Cela zbirka paščkov, ki bi jih/jih bom kolekcioniral. Včasih sem zbiral znamke, pa se tudi nisem počutil kot idiot.

Ni pa Miki Miška edini adut, seveda.

• Apple Watch mi je olajšal odločitev glede prihodnje ure. Doslej so odpadale skrajnosti kot na eni strani tiste, ki stanejo toliko kot avto, na drugi pa Calvin Klein in supermarket krama in podobni Fossili in cel kup zadev tu vmes. Nisem se mogel odločiti za nobeno, ker v bistvu ni bilo potrebe.
• Apple ima nov produkt, jaz pa da ga ne bi imel? To bi bilo čudno. Apple mi je vzbudil potrebo. Veliko potrebo. Zdaj vem, da hočem točno to.
• (Medklic: Saj tudi iMaca ali Proja nimam, ampak ura pa vseeno stane 3-, 5-, 10-krat manj.)
• This is the dawning of the age of Horlogius. To je zdaj tu. Apple ali nič. Kaj naj zdaj delam z legacy urami? Zdaj je vse vintage. Tudi nove ure, klasične. Nobene ne bi več imel. Preveč so fizične. Da bi vsako leto, dve menjaval baterije? Ne. Zdaj sem priklopljen. Hočem vsako noč pred spanjem priklopiti uro na elektriko, tako kot sem jo nekoč davno navijal.

Tako. V ponedeljek pa nadaljevanje in konec. To bo precej dolgočasno, vas vnaprej opozarjam — kolikor si ne bom ravno dal duška zaradi precejšnje neuporabnosti.