Grki so za Slovence Židje
Čeprav, resnici na ljubo, to ne bo pisanje o Grčiji. Ampak o Sloveniji. O Slovenčkih. In Slovenčicah. Ki so se spet, kot vedno, postavili na napačno stran. Napačno presodili situacijo. In napačno ukrepali.
Ob vseslovenskem “ne” solidarnosti z Grčijo bi bili mogoči ali celo nujni zelo različni komentarji. Razpravljali bi lahko o tem, kako Slovenčki in Slovenčice ne razumejo družbenih procesov v Evropi, Grčiji in Sloveniji. Enako bi lahko podvomili v njihov inteligenčni kvocient. Lahko bi moralizirali o njihovi nesolidarnosti Slovenčkov in Slovenčic. O njihovem pomanjkanju socialnega čuta. O tem, da s tem, ko odrekajo pomoč Grčiji, v resnici kopljejo grob sebi. Itd. Itd.
“Ne” je simptom
A bom tokrat tovrstne komentarje izpustila. Ker se mi slovenski “ne” solidarnosti Grčiji zdi predvsem simptom. Simptom Slovenčkov in Slovenčic. Ki nam pove več o njih kot pa o Grkih in Grkinjah. Čeprav imajo te dni Slovenčki in Slovenčice polna usta Grkov in Grkinj. Enako kot slovenski politiki.
Oboji ugotavljajo, da si grški narod solidarnosti — vsaj slovenske — ne zasluži. Saj ni opravil domačih nalog. Naprimer strukturnih reform. Poleg tega Grki ne plačujejo davkov. Torej se izogibajo svojim obveznostim do države. Še najbolj najbogatejši. Naprimer ladjarji. Grki poslujejo brez računov. Hkrati pa se ne obnašajo kot Slovenci, si predstavljate. Imajo višje pokojnine. Ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do EU. EU vidijo kot skupnost, v kateri iščejo samo koristi, izogibajo pa se svojim dolžnostim. Itd. Itd. Skratka, same izjave in ugotovitve, ki so simptomi.
V resnici govorijo o sebi
Ko Slovenčki in Slovenčice in slovenski politiki ugotavljajo, da Grčija ni opravila domačih nalog, ki jim jih je predpisala evropska sveta Trojica, pri tem v resnici govorijo o sebi. Zanemarijo, da je Grčija te naloge, vključno s strukturnimi reformami, opravila. Bistveno bolj kot Slovenija. In da je, kot ugotavljajo tudi najvidnejši svetovni ekonomisti, prav to razlog za grško krizo.
Tista, ki ni opravila precejšnjega dela domače naloge, predpisane s strani svete Trojice, torej ni Grčija. Ampak Slovenija.
Enako je z neplačevanjem davkov. Državljanov nasploh. In najbogatejših državljanov še posebej. Morda je res, da Grki ne plačujejo radi davkov svoji državi. A enako velja že od Martina Krpana tudi za Slovence. Kolikor vem, velik del Slovenčkov in Slovenčic ne plačuje vseh davkov, ki bi jih moral: oddajanje stanovanj na črno, delo na črno, zaposlovanje na črno itd. itd.
Izgrajevanje mrež
Grška država morda res ne zna pobrati davkov od najbogatejših Grkov. A se zdi, da tega ne zna tudi slovenska država. Ki bo zdaj celo znižala davčne obveznosti najbogatejšim. In morda je res, da Grki poslujejo brez računov. A je to tudi ena od paradnih disciplin Slovenčkov in Slovenčic. Ki ne samo, da hvatajo vse možne krivine, da bi državi ne dali, kar ji pripada.
Najbogatejši ji, kolikor vem, tega tudi nikoli niso dali. In ni nevarnosti, da bi jih kdaj to doletelo. Ampak vseeno zaposlujejo, delajo, prodajajo, kupujejo itd. itd. brez računov. Tudi zato, ker marsikaj, kar je predmet tovrstnega dela, sodi v medsosedsko izmenjavo. Torej v izgrajevanje mreže dolžniško-upniških razmerij, katerih cilj ni denar, ampak medosebna odvisnost. In solidarnost.
Država kot tujec
Ne le Grki, ampak tudi Slovenčki in Slovenčice že stoletja vidijo državo kot tujca, ki ga je treba ogoljufati. Okrasti. Prinesti okoli. In kar je še tovrstnega ravnanja. Slovenci se že stoletja dokumentirano izogibajo svojim dolžnostim do vseh držav, katerih del so bili. To vidijo kot zvijačnost. Če ne celo kot moralno delovanje.
Enako se vedejo tudi do svoje osamosvojene države. Kako bi bilo sicer mogoče, da so jo izropali za domnevnih 80 milijard dolarjev? Torej za 8/9 njene celotne vrednosti?
In če se le da, ne izpolnjujejo svojih obveznosti tudi do EU. Dnevno poslušamo, da bo vlada morala plačati to ali ono kazen za EU, ker Slovenija ni izpolnila te ali one obveze, ki jo ima do EU. In še bi lahko naštevali.
Sovraštvo je obrambni mehanizem
Skratka: sovraštvo Slovenčkov in Slovenčic do Grkov in Grkinj je rezultat očitnega delovanja obrambnih mehanizmov. Argumentacija, s katerimi to utemeljujejo, so projekcije. In če so obrambni mehanizmi, s projekcijami vred, pogoj duševnega zdravja posameznika, dvomim, da so pogoj kakršnegakoli že zdravja družbe. Nasprotno. Zdi se, da so dokaz težav in problemov, ki jih določena družba, v tem primeru slovenska, ima. In jih ne zna rešiti.
Je pa seveda probleme lažje projicirati na druge kot reševati pri sebi. Lažje je sovražiti Žide. Kot sebe. Zaradi lastnih napak. Problem je le, da te strategije v funkciji družbenih praks, ne vodijo do rešitve problemov, projiciranih na druge, ampak samo do njihovega slabšanja. Pri nacistih nekoč enako kot pri Slovenčkih in Slovenčicah danes.