Najina (moška in ženska) kolumna: Specialne enote za odnose med spoloma

Najprej sem pomislil: ena, ki je malo zatežena. Potem sem jih bral v več medijih. Ni ena, veliko jih je. Ženske kolumne. Kolumnistke. Potem sem jih bral v tujih medijih: število je raslo in raslo.

Ženske in moški. Gender issue. Kam smo prišli na vsej tej skupni in ločeni poti?

Za vse tiste, ki še vedno prisegajo, da je pot pomembnejša od cilja, je to raj. Za tiste, ki pravijo, da potujemo zato, da nekam pridemo, je vse skupaj nočna mora.

In zame? Zame je to področje, ki sem ga zavestno ignoriral, dokler ni postalo tako glasno, da sem ga slišal tudi z zatisnjenimi ušesi.

Življenje ni ravna črta

Zasebno življenje ni teklo v ravni črti, ampak se je zvijalo. Vzponi in padci. Imel sem srečo: nikoli nisem bil brez partnerke. Ali pa nesrečo — odvisno od gledišča.

V obdobju testosteronske hiperprodukcije smo seveda imeli v mislih predvsem alfa modele, recimo Bo Derek, Racquel Welch ali Bernardo Marovt. Tudi ženski del je negoval svoje.

Hkrati pa je bilo jasno, da imamo vsak dan pred seboj čisto realne osebe z dobrimi in slabimi lastnostmi. Le redkokdo si je izdelal natančen načrt, kakšno osebo si želi. Izbiro smo prepuščali notranjemu očesu in hormonom. Čeprav svet ni bil ustvarjen, da bi bilo parov vedno ravno prav — ker kako bi se sicer odvijala hormonska dirka —, je bilo videti, da ima večina svoj par.

Zdi se, da so takrat veljala milejša merila — ali pa je bilo na voljo veliko več trgovk, frizerk, kozmetičark, celo proizvodnih delavk.

Tega ne vzemite slabšalno. Nasprotno: po naših merilih so to bile najbolj zdrave ženske v tradicionalnem smislu ženskosti. Niso se pretirano trudile z izdelavo forenzičnega profila pravega kandidata. Pravi je bil tisti, ki je bil na voljo in voljan. Nekaj nasvetov je bilo v Mladini, nekaj v Anteni — in to je bilo to.

ON/OFF

Potem je prišel veliki pok: povečalo se je število fakultet, univerz, študijskih smeri. Povečalo se je število medijev. Količina kandidatov pa se ni povečala. Nasprotno, zmanjšala se je.

Pokojni družinski terapevt dr. Marjan Košiček je vsaki ženski stranki povedal: veliko je pijancev, veliko je maminih sinčkov, nekaj pa je tudi gejev — zato imate zelo ozek izbor primernih kandidatov. Najprimernejši so srečno poročeni. Te morate speljati njihovim partnerkam.

Vendar pozor! Moški zamenja žensko samo takrat, ko je prepričan, da mu bo bolje, sicer se ne premakne. Saj veste, da imamo moški samo dva gumba: on/off.

Kje je še kakšen Košiček

Košiček je svetoval tako moškim kot ženskam, da je bolje biti v zvezi sam s seboj, kot pa biti v slabi zvezi z drugim.

Govorim iz osebne izkušnje. Upiral sem se njegovim zaključkom, nasprotoval sem njegovim trditvam. Zdel se mi je prenapet vseved.

Toda! V treh petletkah sem spoznal, da so bili njegovi zaključki 99% točni in uporabni, njegove trditve strokovne in empirične. Večkrat sem pogrešal njegovo mnenje, kadar sem zašel v labirint s samim seboj in s svojimi čustvenimi zvezami.

Ne vem, ali še deluje podoben Doktor za odnose med spoloma, ampak sodeč po velikem številu avtoric, ki se ukvarjajo s to temo, bi rekel, da manjkajo najmanj trije.

Pa pride tabletka in vse obrne

Moja generacija je ravno pripravljala moške hormonske bombe, ko se je po zahodnem svetu dodobra razširila kontracepcijska tabletka. Prišla je sočasno z otroki cvetja, množičnim rekreativnim zadevanjem s travo — ne razumem, v čem je tu rekreacija —, svobodno ljubeznijo, razpadanjem patriarhalnega sveta, hladno vojno.

Hormonska tabletka je odnos med spoloma spremenila v temeljih: nismo več moški tisti, ki odločamo o potomcih. To je prepuščeno majhni ploščati stvarci, ki ima okoli 3,5 mm v premeru. Rojstvo bitja, ki naj bi zraslo do spodobnih 180 centimetrov in imelo častnih 80 kilogramov, je postalo odvisno od drobcenega farmacevtskega izdelka.

Enakosti ni več

Nekje so se našle dame, ki so začele pridigati v medijih o enakosti spolov, vendar so spregledale nova razmerja: enakost ni več mogoča, če ena polovica para absolutno odloča o življenju in smrti.

Namesto, da bi razvijale dialog, so spodbujale vojno. Vzele so moškim uniforme in šle v vojno. Vzele so moškim voditeljska mesta in dobili smo Margaret in zdaj Angelo — če omenim samo dva mlinska kamna za vratom demokracije. Začele so igrati nogomet, košarko, trenirati boks.

Nam pa ni uspelo razviti jajcevodov in maternice, da bi lahko rojevali in jim vzeli njihovo najmočnejše orožje.

In potem se čudijo, da nas ni, da smo se obrnili k lastnemu spolu, da iščemo uteho v alkoholizmu, drugačni omami, osami, osami-bin-ladnu.

Skandinavija ni raj na zemlji

Inštitucije Evropske unije imajo zelo rade Skandinavke, ki jih pošiljajo okrog po svetu, da bi moškim in ženskam odprle oči. Ti da bodo z njihovo pomočjo nenadoma ugledali enakost spolov v vsem njenem sijaju!

Če pomislim, koliko žensk na Švedskem nima zdravstvenega zavarovanja in porodniškega dopusta in morajo tudi porod plačati same, mi sicer ni jasno, odkod Skandinavkam tak renome. Zelo jih je strah. Skandinavija ni raj na zemlji.

Usposabljali smo se za civilne misije EU, OVSE in OZN. Poslali so gospo iz Finske, ki smo jo plačali iz proračuna, da bi nam razsvetlila slovenska mačistična obzorja. Gospe smo poskušali razložiti, da je bila ženskam na teh geografskih koordinatah podeljena volilna pravica veliko prej kot v Švici in da je bilo skoraj pol stoletja dovolj, ko je partija izenačevala ženske in moške, in da je marsikaj od tega ostalo, celo v veliko večji meri kot v njeni Skandinaviji.

Emancipacija: samo hkrati in vzajemno

Zelo je bila užaljena, čeprav smo bili čisto prijazni — kljub prizadetosti, da nam za naš denar pošiljajo tako netolerantno damo. Trdili smo, da je družina, kakršnakoli že je, zelo pomembna in da je treba vse napore usmeriti v zdravje družine, četudi je ta enostarševska, ker se v njej oblikujejo prihodnje generacije. In da je za fante zelo pomembna vloga mame, ne predvsem očeta. Ker mama določa vse odnose. Saj ima tabletko.

Eno uro sem se zagovarjal pred glavnim ocenjevalcem iz Velike Britanije, da bi se gospod prepričal, ali sem ali nisem zarobljen mačist. Temna senca nad mojim razumevanjem odnosov med spoloma je ostala tudi v zaključni oceni. Samo pri tej temi.

Moje razumevanje je preprosto: oba spola se lahko osvobajata hkrati in vzajemno. Samo tako in nič drugače. Kdor si je izmislil ženske kvote, je bil ozke pameti in velike volje. Edino zdravo tekmovanje je na osnovi strokovnosti in sposobnosti.

Nič od tega ne berem v kolumnah. Zato sem napisal svojo. Pravzaprav najino.