Fokuspokusova vikend bralna značka (19.7.)
Nemčija si utegne zapraviti ugled z idejo grškega izstopa iz evrocone — The New York Times.
Nemčija se je desetletja videla v vlogi financerja in prejemnika Evropske unije. To je bila kombinacija pokore za preteklost in lastnih koristi. Preostanek Kontinenta se je zanašal na državo, vredno zaupanja, da bo še naprej uresničeval veliki evropski eksperiment. Toda glede na svoje ravnanje ob reševanju grškega bankrota Nemčija tvega, da bo to zaupanje izgubila, menijo nekateri evropski analitiki. Nemško vodstvo si morda spodkopava moralno avtoriteto, pravijo, saj je do Grčije zavzelo agresivno, kaznovalno in prezirljivo stališče. Z lansiranjem ideje, da bi morda bilo Grčijo bolje, če bi opustila skupno valuto, da je Nemčija bolj direktno kot kdajkoli v preteklosti pokazala svoj nacionalni interes in dala jasno vedeti, da obstajajo meje, onstran katerih evropska enostnost zanjo ni na prvem mestu. Nemški parlament je v petek z nekaj negodovanja pristal na pogajanja o še enem velikem bailoutu za Grčijo. Toda kanclerka Merklova in njen finančni minister Wolfgang Schäuble, sta bila nad sporazumom videti enako nenavdušena kot Grki sami.
Ohlapni zakoni o orožju postajajo tema državne varnosti — The New Yorker.
Še en strelski pohod, še ena debata o ameriških zakonih o orožju. Toda tokrat je nekoliko drugače. Nekaj ur po tem, ko je Mohammod Youssuf Abdulazee, osumljeni in samodeklarirani islamski terorist, ustrelil in ubil štiri marince ZDA v Mornariškem rezervističnem centru v Chattanoogi, Tennessee, je Donald Trump — ki zdaj vodi v republikanskem predsedniškem predizboru — izkoristil tragedijo za izjavo, da problem ni razširjenost smrtonosnega strelnega orožja, temveč njegovo pomanjkanje na določenih lokacijah, tudi tako imenovanih “gun-free” conah na vojaških območjih. Po poročanju medijev je bil Abdulazeez, 24-letni v Kuvajtu rojeni državljan ZDA, oborožen z najmanj tremi puškami, med njimi tudi z bojno puško AK-47. Toda kako je prišel do tega orožja, Trumpa ni zanimalo. “Ukinite gun-free cone,” tvitnil v petek zjutraj. “Štirje krasni marinci niso imeli šans. Izurjeni, ampak nemočni brez pušk.”
Posnetek Kraljičinega nacističnega pozdrava je stvar zgodovinskega pomena, pravijo na Sunu — The Guardian.
Izvršni urednik Suna zagovarja stališče svojega časopisa, da je objava razkritih posnetkov — verjetno iz leta 1933 ali 1934, ki prikazujejo Kraljico z roko, dvignjeno v nacistični pozdrav — stvar zgodovinskega pomena. 20-sekundni črno-beli posnetek prikazuje Kraljico, takrat staro šest ali sedem let, njeno sestro Margaret, približno tri, kako ob Kraljici materi in svojem stricu princu Edwardu, valižanskem princu, dviguje iztegnjeno roko v značilen pozdrav nemških nacistov. Edwarda, ki je pozneje postal Kralj Edvard VIII. in abdiciral, da bi se lahko poročil z ameriško ločenko z družabne scene Wallis Simpson, so pogosto obtoževali, da simpatiziral z nacisti. Buckinghamska palača izjavlja, da so razočarani nad objavo filma — posnetega pred osmimi desetletji —, in izpostavlja vprašanje, kako se je časopis sploh dokopal do posnetka, če je bil res spravljen v monarhovem osebnem družinskem arhivu. Izvršni urednik Suna Stig Abell v izjavi za BBC brani potezo. Rekel je: “Razlog za objavo je relativno jasen. To, kar se je dogajalo v 30. letih pred začetkom 2. svetovne vojne, je stvar zgodovinskega pomena. In seveda je pri tem jasno, da ne sugeriramo ničesar neprimernega o Kraljici ali Kraljici materi.
V čem je smisel rokopisa? — Hazlitt Magazine.
Sylvijin rokopis je bil zazankan in razločen in čist. Čeprav je bila moje dekle, sem bil intenzivno ljubosumen — kot tudi pri drugih dekletih v srednji šoli — na njeno obvladovanje peresa. Takrat se mi je to zdelo kot njihova nedosegljiva ženska popolnost. Moj rokopis pa je bil v primerjavi s tem popolna zmeda: kot roka pijanca, ki bi poskušal nakracati nekaj med vožnjo z motociklom. Vsakič drugačen. Nisem jim zavidal jasnosti in preprostosti, temveč trdnost in konsistentnost človeka, ki vedno piše enako in se je sposoben z zanesljivostjo in gotovostjo izražati. Na enak način, dan za dnem, je na vsaki strani manifestativno govorila: vem, kdo sem, pridi, ti pokažem.
