Fokuspokusova vikend bralna značka (18.7.)
V strastnih govorih Frančišek kritizira globalni kapitalizem — The New York Times.
Njegovi govori so lahko mešanica svetopisemske jeze in apokaliptičnega prekletstva. Ekscese globalnega kapitalizma papež Frančišek ne samo kritizira, temveč jih primerja s “hudičevim blatom”. Ne trdi samo, da je sistemska “pogoltnost za denarjem” slaba, temveč jo imenuje “subtilna diktatura”, ki “pogublja in zasužnjuje može in žene”. Ob obisku rodne Latinske Amerike je Frančišek obnovil svoje levičarske kritike neenakosti kapitalizma in jih opisal kot bistveni vzrok globalne nepravičnosti in podnebnih sprememb. To trditev je še stopnjeval v svojem zgodovinskem opravičilu za zločine Rimokatoliške cerkve v obdobju španskega kolonializma — in v isti sapi pozval h globalnemu gibanju proti “novemu kolonializmu”, ki da temelji na nepravičnem ekonomskem redu.
Siriza je zabodla grški narod v hrbet — Spiked.
Zdaj vemo. Ni samo nedemokratična, oligarhična EU tista, ki ignorira izide referendumov in vztraja pri svojih političnih načrtih neglede na to, kaj si o njih zoprneži mislijo. To delajo tudi tisti, ki se imajo za kritike EU, kot naprimer Siriza, ki zdaj počne ravno obratno od tega, kar jo je prosilo grško ljudstvo. Siriza je zagrešila še hujši zločin proti demokratični politiki kot EU. Evropske inštitucije so bile vedno relativno odkrite glede svoje namere, da pri doseganju “pravih” ciljev ne upoštevajo želja Grkov. Siriza pa se je vedno predstavljala kot služabnik grškega naroda in kot zagovornik demokratično izražene želje, da bi bilo varčevanja čim manj ali v idealnem primeru celo nič. Zdaj pa je pristala na še hujši varčevalni paket od tistega, ki ga je grško ljudstvo zavrnil na referendumu. Kako šokantna zahrbtnost in osupljiv cinizem. Evropske inštitucije so morda res udarile Grke v obraz, toda Siriza je naredila nekaj še veliko hujšega: zabodla jim je nož v hrbet.
Integralni Varufakisov transkript: Naša bitka za rešitev Grčije — The New Statesman.
Harry Lambert: Kako se torej počutite?
Janis Varufakis: Na vrhu sveta. Ni več treba živeti po tem hektičnem urniku, ki je bil totalno nečloveški, res neverjetno. Pet mesecev sem spal dve uri na dan. Zame je tudi olajšanje, da mi ni treba več prenašati tega neverjetnega pritiska, da se pogajam za pozicijo, ki jo težko zagovarjam, čeprav mi je sicer uspelo, da sem drugo stran prisilil, da jo je sprejela, če razumete, kaj mislim.
Harry Lambert: Kako je to izgledalo? Vam je bilo kaj tudi všeč?
Janis Varufakis: O, ja, marsikaj. Toda notranje informacije, ki jih izveš, da se izkaže, da je res, česar se najbolj bojiš, da vsemogočni govorijo ravno tebi in da je vse res… Situacija je še hujša, kot si si predstavljal. To je bilo zabavno, da sem imel sedež v prvi vrsti.
Harry Lambert: O čem govorite?
Janis Varufakis: O popolni demokratični brezskrupuloznosti tistih, ki veljajo za branitelje evropske demokracije. Ta samoumevnost na drugi strani, da smo teoretično na istem bregu, ampak da se to ne bo izvedelo. Da te vplivni ljudje gledajo v oči in rečejo: “Res je, kar govoriš, ampak kljub temu te bomo zlomili.”
Love Story: Kraljica Elizabeta in njeni korgiji — Vanity Fair.
Londonski časopisi niso omenili smrti Leile Kathleen Moore, ki je umrla avgusta 2014 v starosti 87 let, ji je pa zato tednik Dog World, ki izhaja v Ashfordu, v Kentu, posvetil precej dolg nekrolog — sentimentalen in podroben opis šest desetletij dolge kariere Moorove kot rejke korgijev. Njena prva šampionka in ustanovna samica legla je bila Mist, toda pozneje jo je zasenčil šampion Kaytop Marshall, skoten leta 1967. Bil je “karizmatičen nastopač polno rdečkaste dlake in osupljive prezence”. Zaplodil je štiri državne šampione in dobil nagrade na 12 od 13 razstavah, ki se jih je udeležil. Nekrolog v Dog Worldu nadaljuje, da je bila med tistimi, ki so ga uporabili za razplod, tudi Kraljica, ki je mladiča poimenovala Windsor Loyal Subject.
