Se je grška kapitulacija splačala? Hvala, dobro vprašanje.

13.7.2015 / 08:32 Komentiraj
Ampak ali bo Grčija sploh dobila priložnost, da kapitulira? Schäuble ima plan, da bi Grčija za 5 let izstopila iz evra.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kar je v svojem bistvu neumen in nelogičen predlog. Če bi izstopila — in plačala ceno za izstop —, zakaj bi se potem sploh želela vrniti?! Kdo pa si še želi biti v monetarni uniji z Nemčijo?!

Problem, ki ga imajo države v evrski uniji, je, da v visoki travi, kamor so vrgle ključ od evra pred desetletjem in pol, ključa ne morejo najti.

Nemški (in slovenski) Wahnsinn

Po današnjem drugem dnevu otroškega vrtca je očitno, da je atmosfera med partnerji v narekovajih povsem zastrupljena. Schäubleja, katerega osnovna motivacija je očitno samo še kaznovanje Grčije, je moral miriti in prekinjati celo Mario Draghi, predsednik ECB.

Toda prav daleč od Schäubleja niso niti nekateri drugi ministri. Predvsem finski in “vzhodnoevropski” — tudi naš — pridno asistirajo nemškemu Wahnsinnu.

Brezpogojna privatizacija

Ampak ko se bo ta Kindergarten razšel, bo najbrž prišlo do novega paketa finančne pomoči Grčije, težkega med 82 in 86 milijardami evrov. Seveda pa bo Grčija za ta sporazum morala praktično popolnoma kapitulirati.

Najprej je morala sprejeti zelo omejevalen sporazum, ki je še bolj varčevalno usmerjen kot tisti izpred referenduma, ki so ga grški volilci zavrnili. V nadaljevanju pa bo morala izvršiti še set zavez (osnutek zavez) in v nekaj dneh v parlamentu sprejeti nekaj ključnih zakonov glede dviga stopenj DDV, pokojninske reforme, davčne administracije in trga dela, da bi evropski voditelji sploh nadaljevali pogovore o možnosti sporazuma in tretjega paketa finančne pomoči.

Med zavezami je tudi brezpogojna privatizacija, pri kateri bi nabor podjetij v državni lasti v vrednosti 50 milijard evrov prenesli na poseben sklad, nakar bi vsa kupnina iz naslova prodaje teh podjetij šla neposredno za poplačilo dolga. Razširile so se tudi govorice, da naj bi IMF zahteval preoblikovanje vlade in tehnično vlado.

Se Grčiji splača ali ne?

Torej se ta kapitulacija Grčiji splača? Odvisno od zornega kota.

V zameno za kapitulacijo bi Grčija dobila 82 do 86 milijard evrov pomoči iz sklada ESM, ponovno sprostitev likvidnostne pomoči grškim bankam ter prestrukturiranje dolga.

Pri prestrukturiranju pa na zahtevo Nemčije naj ne bi prišlo do odpisa dolgov, temveč le do podaljšanja ročnosti dolgov, znižanja obrestnih mer in daljšega moratorija na odplačilo.

Po domače povedano, Grčiji dolga ne bodo odpisali, pač pa ji bodo le podaljšali dobo odplačila in znižali stroške kreditov.

Niti v 100 letih in z 0-% obrestno mero

Ključno za odgovor na vprašanje, ali se kapitulacija Grčiji splača, pa je, ali bomo v prihodnosti videli tudi četrto epizodo grške drame. Odgovor je — da.

Na podlagi do sedaj znanih informacij ta novi sporazum namreč ne rešuje ničesar.

Prvič, zategovanje pasu (12 milijard evrov v letu in pol) z zmanjšanjem javnih izdatkov in povečanjem davkov bo v skladu z makroekonomskimi zakonitostmi zmanjšalo grški BDP, s tem pa se bo grški dolg glede na BDP samo še povečal. Tudi če Grčiji odplačevanje dolga podaljšajo na sto let in obrestno mero zmanjšajo na nič.

In drugič, ekonomske študije (glej Reinhart & Trebisch, 2014) kažejo, da prestrukturiranje dolga brez odpisa nikoli ne reši dolžniškega bremena. Tega državam ni uspelo ne v 30. ne v 80. letih in ne kdaj kasneje. Na koncu so upnice vedno morale pristati na odpis dolga. Le deset let je moralo preteči vmes, preden so to dojele.

Ključna napaka, ki jo države upnice delajo pri reševanju Grčije, je ta, da poskušajo na hitro “iz kamna iztisniti čim več vode”. Ne gre. Če želijo upnice od Grčije dobiti poplačan čim večji del dolga, morajo spremeniti strategijo in z investicijami spodbuditi gospodarsko rast. Samo z rastočim gospodarstvom lahko Grčija poplačuje dolg. 

Nič drugače ni bilo z Nemčijo. Šele ko so ji leta 1953 odpisali 63% dolga in z Marshallovim investicijskim planom spodbudili gospodarsko rast, je začela cveteti. Zadnji obrok je poplačala skoraj 60 let kasneje, leta 2010. Tudi tistega iz 1. svetovne vojne: 90 let kasneje.

Škoda, da se Nemčija iz svoje zgodovine ni nič naučila.

Čez nekaj let bomo torej gledali novo, četrto dejanje grške drame. Dvomim pa, da bo EU do takrat preživela.


Opomba: Tekst je bil objavljen v ponedeljek, 13. julija 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Se je grška kapitulacija splačala?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE