Ne sam, da sem pijanc. Tud fukam rada. O, grozota…

Okna zapirat v vročini ob treh jutraj

Baje so tipični Slovenčki taki, da je fovšija prva točka na listku “pod nujno”, druga pa “kaj kej dogaja sosedom”.

Jaz ne bi vedla, ker nisem tipična Slovenka. Še tipičen človek mi težko rečeš. Prej me majo za vesoljca. Fovšija mi je dolgčas, kaj dogaja sosedom, me pa pri vsem mojem egocentrizmu res zaboli patka. Ker vidim samo sebe. Lepš je videt samo sebe kot vse druge okol.

Zarad takih sva mogla včer z jebačem v tej vročini okna zapirat ob treh zjutri, da ja sosede ne slišijo, kako mi prihaja. Ne sam, da sem pijanc, še fukam rada. O, grozota.

Fovšija party

In zakaj smo glih mi Slovenčki taki? Fovšija party, vse druge videt, sam sebe ne. Ker smo selo. Vas. Pueblo. Majhnost nas jebe. Dejmo mene za primer.

Moja sestrična je vodja kabineta pri Pahorju, med mojimi boljšimi frendi je sodnik, k rad tvita. In pazi to, onadva sta bla tud sošolca v osnovni šoli.

Tipičen slovenček bi zdej skočil v luft: “Aha! Prasica, veze ma.”

Ne, sam na selu živim, ne rabite bit fovš. Če nisi bil sošolec od nekoga, si pa v sorodu z nekom. Vsi med sabo pofukani, po domače povedano.

Zato je tud naše stanje tako kot je. Politiki so skurbani med sabo, vse je povezano. Na TV jih gledaš, kako si sikajo med sabo, v resnici pa, ko se zagrne zavesa, vsi skup šuške štejejo in nam jadnikom fakiča kažejo. Ker so bli sošolci al pa pri istem dilerju robo kupujejo. Al so pa istega bratranca dol dajali, kdo bi vedel.

Kaj kej dogaja pri sosedih

In namesto, da bi mi to majhnost izkoristili, legalizirali travo naprimer, pa uživali v navalu turistov, rajš gledamo, kako si uni kravatarji prste lopovske oblizujejo, pa še kej drugega po vsej verjetnosti. Aja, nimamo cajta. Mormo najprej pogledat, kaj kej pri sosedih dogaja. Njim gre ziher kej slabo, pa nam ne bo treba bit fovš.

Kakšna vas smo zares, sem prvič dojela v komuni na Portugalskem leta ’98. Tam so bli Italijani, Španci, Mehičani, Portugalci in seveda mi Slovenci. Vsem njim je bilo vseeno en za druzga. Kaj kurac briga tam enga Alvara iz Mexico Cityja, da je tam še en Avelino iz istega mesta. Jebal se je njim. Večja možnost je, da jih bo strela zadela, k da bi se onadva kdaj srečala v takem mestu.

Druga pesem po slovensko

Mi Slovenci smo bli pa čist druga pesem: “A ti si tud pri njemu robo kupoval? Mamicu mu jebem nategunsko. A tvoja mama me je učila v šoli? Pizda ji, šus mi je dala. A tud soseda sva bla? Poznaš unga pa unga?”

Jap. Naša draga Slovenija. Hočeš-nočeš, vse pofukano in povezano med sabo. In mislim, da se te naše majhnosti še kako dobro zavedamo, zato smo zakompleksani in vsem fovš.

Ko sem kot 14-letna hodila k noni na počitnice, je seveda imela vaška UDBA vse pod kontrolo vzad za polknami. In ker sem se družila s fanti, sem bila največja ljubljanska radodajka in takoj so vse ta stare koke hodile noni cinkat: ”Ma ta vaša, kej je pej to?” In pol men nona: “Ma kej res pijeste mamile?” Ubi me bože zdej, dejte me živet v Mexico City.

Ne, nona, še ne, sam jih pa mislimo začet. Pa nobenmu ne bo treba bit fovš.