Fokuspokusova vikend bralna značka (11.7.)
Nemško pomanjkanje vizije — The New York Times.
Grška kriza je prvi pravi preizkus nemškega vodstva po 2. svetovni vojni. Po padcu Berlinskega zidu je bilo vodstvo trdno v francoskih rokah. Ob zori novega tisočletja je nekdanji francoski predednik Valéry Giscard d’Éstaing predsedoval bruseljski konvenciji. Ta je predlagala ustavo, ki bi Evropski uniji lahko dala moč in legitimnost, vendar so francoski volilci — pa ravno oni — leta 2005 zavrnili to iniciativo. Od takrat so evropske elite uveljavljale svojo moč s pogodbami in sporazumi, ki niso zahtevali ratifikacije volilcev. Ga. Merkel se je vodenju evropskega projekta pridružila s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, vendar jo je francosko gospodarsko nazadovanje in politična nemoč Françoisa Hollanda, naslednika g. Sarkozyja, potisnilo v središče. Po desetih letih se ne njena neizkušenost pozna. Za začetek je dolžniško krizo obravnavala ozko, kot zgolj ekonomski problem, ni pa upoštevala grške vloge pri obrambi Vzhodne Evrope pred naraščajočo močjo Rusije. Ta napaka je še posebej neverjetna, če pomislimo, da je bila februarja v Minsku, Belorusija, kjer se je pogajala z ruskim predsednikom Vladimirom V. Putinom o premirju v Ukrajini. Amerika je v glavnem opazovala, kar je tudi neverjetno, če upoštevamo, da gre za vojno in mir na Kontinentu.
Grčija je zadnje bojišče med finančno elito in demokracijo — The Guardian, George Monbiot.
Grčija je finančno bankrotirala, toda Trojka je bankrotirala politično. To državo preganjajo z nelegitimnim, nedemokratičnim orožjem, ki nas prizadeva vse. Poglejte samo Mednarodni denarni sklad. Distribucija moči je bila zamišljena do popolnosti: odločitve IMF zahtevajo 85-% večino, ZDA pa pripada samo 17% glasov. IMF nadzirajo bogati in vladajo revnim na njihov račun. To, kar delajo zdaj Grčiji, so delali že eni državi za drugi, od Argentine do Zambije. Njihovi programi strukturnega prilagajanja so prisilili célo vrsto izvoljenih vlad, da so demontirale javno porabo in uničile zdravstvo in šolstvo in druga orodja, s katerimi si lahko v suženjstvo zakleti izboljšajo življenja. Isti program vsilijo neglede na okoliščine: vsaka država, ki jo IMF kolonizira, mora pred vsemi drugimi ekonomskimi cilji nadzirati inflacijo, nemudoma odstraniti ovire za prost pretok blaga in kapitala, liberalizirati svoj bančni sistem, zmanjšati državno porabo za vse razen za poplačilo dolgov in privazitirati premoženje, ki ga je mogoče prodati tujim investitorjem.
To je priložnost za Evropo, da se zbudi — Slavoj Žižek.
Nepričakovano odločen “ne” na grškem referendumu je zgodovinski rezultat v brezizhodni situaciji. V svojih delih pogosto uporabljam znani vic o Rabinoviču — Židu, ki želi emigrirati — iz zadnjega desetletja Sovjetske zveze. Birokrat v emigracijskem uradu ga vpraša za razloge, Rabinovič pa odgovori. “Imam dva razloga. Prvi je, da bodo v Sovjetski zvezi komunisti izgubili oblast, nova oblast pa bo vso krivdo za komunistične zločine zvalila na nas Žide, potem pa bodo spet pogromi.” — “Ampak,” ga prekine birokrat, to je čista neumnost. Nič se ne more spremeniti v Sovjetski zvezi! Oblast komunistov bo trajala večno!” — “No, saj,” pravi mirno Rabinovič, “to je pa moj drugi razlog.” Zdaj pa sem slišal, da v Atenah kroži nova verzija tega vica. Mlad Grk obišče avstralski konzulat v Atenah in prosi za delovno vizo. “Zakaj pa želite zapustiti Grčijo?” ga vpraša uradnik. “Iz dveh razlogov,” odvrne Grk. “Prvič, skrbi me, da bo Grčija izstopila iz EU in da bo to pripeljalo do nove revščine in kaosa v državi.” — “Ampak,” ga prekine uradnik, “to je čista neumnost: Grčija bo ostala v EU in spoštovala finančno disciplino!” — “No, saj,” pravi mirno Grk, “to je pa moj drugi razlog.”
[Tekst Slavoja Žižka je bil objavljen v več publikacijah; op. Fp.]
Pri 28 verzijah Evrope ni čudno, da se ne poznamo — The Guardian, Timothy Garton Ash.
Kogar bogovi hočejo uničiti, ga najprej zdolgočasijo. Doživeli smo že toliko evrosrečanj “pet pred dvanajsto” v zvezi z Grčijo, da so Evropejci že skoraj izgubili zavest. Dremamo na sovoznikovem sedežu, medtem ko avto pada v prepad. Ampak to je to. Če šefi vlad držav članic EU to nedeljo ne najdejo poti naprej na naslednjem urgentnem srečanju, se bo v ponedeljek morda začel sesuvati 70-letni projekt evropske integracije. In če mislite, da gre samo za prihodnost Grčije, pomislite še enkrat.
