Avsenikova “Slovenija, odkod lepote tvoje” bi morala biti slovenska himna

8.7.2015 / 06:09 Komentiraj
Največje veselje za Slavka Avsenika je bilo verjetno to, da je za narodnozabavno glasbo navdušen tudi njegov vnuk Sašo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Trompetenecho

Na poti skozi predor Karavanke, 7. julija 2015

Dolgo so bili Avseniki za Slovence le narodnozabavna skupina za veselice in podeželske zabave. Ne vem, če so v Sloveniji veliko nastopali po večjih mestih, preden so osvojili Hamburg, Berlin, Zürich ali Frankfurt.

Večino časa so prebili v alpskem svetu, trdo delali in zaslužili tudi veliko denarja. Kapitalizem na Zahodu je bil njihova pisarna, socializem v Jugoslaviji pa njihov dom. Bili so najbolj uspešni slovenski gastarbeiterji, zato so med rojake bolj kot veselje sejali zavist.

Prešernove ali kakšne druge slovenske nagrade v kulturi zanje niso bile primerne, čeprav imajo Avseniki po svetu več kot 600 ansamblov posnemovalcev, njihova glasba pa je vpisana v kulturno dediščino Evrope. Zamere, da so večinoma peli v nemščini, se dolgo niso otresli, toda novi časi in nove generacije v novi Evropi tudi to doživljajo drugače.

Avsenikov vnuk Sašo, ki zdaj vodi ansambel, pravi, da neglede na jezik pojejo o Sloveniji. Svojevrsten fenomen in patriotska gesta pa se mu zdi, ko sliši polno dvorano Nemcev peti “Slowenien, mein Heimatland, ich grüsse dich…”

Če bi Avsenikova Golica — ali Trompetenecho, kot se bolj razširjeno imenuje — nastala danes, bi v kratkem času na YouTubu imela kakšnih 1.135.764.843 ogledov, čez 60 let pa Slavka Avsenika ne bi pokopali z državnimi častmi. Glasba vedno nastaja v kontekstu neke dobe. Morda je tudi zaradi tega glasbeni samouk in genij iz vasice Begunje na Gorenjskem ob koncu svojega življenja prišel do državnega pogreba. Ker so imeli Slovenci slabo vest. Kot že velikokrat.

Moje počitnice v Nemčiji

Moj pokojni oče, ki je bil nekaj let starejši od Slavka Avsenika, ni prihajal iz slovenskega kulturnega okolja. Po vojni je več kot petnajst let preživel v Ljubljani, leta 1966 pa smo odšli v Nemčijo. Splet okoliščin je hotel, da sem večino mladosti potem vendarle preživel v Jugoslaviji, v Nemčijo pa sem hodil redno na počitnice.

Oče je bil amaterski glasbenik, v Nemčijo je odpeljal veliko zbriko plošč, vinilnih na 45 obratov. Med njimi je bilo največ Avsenikovih. Avsenike je imenoval Kranjci — Oberkrainer je bilo nemško ime ansambla —, pogosto je njihove polke in valčke igral tudi sam, na harmoniko, čeprav občinstvo v dnevni sobi največkrat ni bilo ali vsaj ne večinoma slovensko. Vedno je govoril, da je to neverjetna glasba.

Sredi 80. let sem se s kolesom vozil okrog Karlsruheja, v manjši vasi sem na oglasni deski opazil plakat, s katerega so se smehljali muzikantje moje mladosti, tudi zame pač Kranjci. Bilo je julija, koncert oktobra, a je že bil razprodan, na voljo je bilo samo še nekaj vstopnic za dodatni koncert. Na skrajnem zahodu Nemčije, ob Renu je bilo to.

Trdo delo in zaslužek in uspeh

Avseniki so trdo delali in seveda veliko zaslužili, večinoma v tujini, največ v Nemčiji, Avstriji in Švici. Prihajali so iz socializma, delali so v kapitalizmu. Jugoslovanska in slovenska družba sta razumeli njihovo izvozno vrednost. Imeli so kakšen privilegij, vendar so ostajali lojalni režimu, čeprav brez kakega globljega ideološkega strinjanja s socializmom ali komunizmom.

Za Josipa Broza so imeli vedno čas. V zadnjih dvajsetih letih maršalovega življenja so mu na novoletnih zabavah igrali vsaj desetkrat. Ob tem, da Tita vmes kdaj ni bilo v državi, pa tudi Avseniki sem ter tja verjetno niso mogli ustreči njegovemu protokolu. To jasno pove, da so bili njegova najbolj priljubljena glasbena skupina. Ko je poslušal Avsenike, se je tudi Tito vračal domov, ob Sotlo, med svoje slovenske ter zagorske rojake… Rad jih je poslušal, tega nikdar ni skrival, ni pa jim dajal državnih odlikovanj.

To je bila glasba, ki so jo občudovali tudi vrhunski glasbeniki. Nad Avseniki se je navduševal Herbert von Karajan, nastopili so z Berlinsko filharmonijo. Šele pozneje, ko so to slišali in videli na Kranjskem, so dobili podobna priznanja tudi v Sloveniji — Filharmoniki, Perpetuum jazzile in tako naprej…

Od Nemcev, Avstrijcev in Švicarjev nas res ločuje jezik, a mnogo bolj nas z njimi povezuje Avsenikova glasba. — [Screenshot: ServusTV/Fokuspokus.]

Goveja juha in pražen krompir

Ko sem odraščal in se vračal s počitnic v Nemčiji, si nisem znal razložiti, da so Avseniki tam prisotni povsod, v Sloveniji pa jih lahko poslušam samo v nedeljski oddaji Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ob goveji juhi in praženem krompirju ter v Četrkovem večeru domačih viž in napevov. Redko jih je bilo mogoče slišati in videti v udarnih televizjskih terminih, občasno morda v novoletni oddaji. Vrstniki so se te glasbe sramovali, urbana mestna mladina jo je zavračala, prav vseeno jim je bilo, če so v Nemčiji in drugje po svetu njihovi koncerti v dvoranah za več tisoč ljudi razprodani.

Še manj je kogarkoli zanimalo, da so na vsakem izmed tisočih koncertov kjerkoli na svetu vsaj eno pesem zapeli tudi v slovenščini. Slowenien, mein Heimatland, ich grüsse dich — nemška verzija Slovenije, odkod lepote tvoje — je pesem, ki jo pojejo nemški in drugi obiskovalci koncertov, v Sloveniji pa s(m)o se bolj kot o ponosu zaradi vrhunskih in svetovno znanih Avsenikov spraševali o tem, zakaj morajo Kranjci ves čas peti v nemščini.

Nič ne rečem za Zdravljico, ampak…

Ob 40-letnici ansambla so izdali dvojni cede v slovenščini. Ta me je dolga leta spremljal v avtomobilih po vsem svetu. Ne bom omenjal, kakšni so bili komentarji večine slovenskih sopotnikov, ko sem občasno poslušal svoje Kranjce. Danes bodo to seveda zanikali.

Tudi to bi zanikali, da skladba Slovenija, odkod lepote tvoje ob osamosvojitvi ni imela nobenih možnosti, da bi postala slovenska himna. Ne rečem, tudi Prešernova Zdravljica je lepa in primerna himna. Toda recimo Švicarji so pred kratkim razpisali natečaj za novo besedilo svoje himne. Morda bi si takrat, pred letom 1991, tudi Slovenci lahko privoščili ljudsko glasovanje o himni. Nisem prepričan, da bi zmagala ta, ki jo ima Slovenija danes.

Ločuje nas jezik, glasba povezuje

Dejstvo je, da so tujci veliko prej razumeli, sprejeli in nagradili Kranjce. V zadnjem večjem dokumentarcu, ki ga je letos spomladi naredila avstrijska televizija ServusTV — Die Original Oberkrainer: Das Lebenswerk von Slavko Avsenik —, so o njegovi glasbi spoštljivo govorili velikani evropske zabavne glasbe. Karl Moik si je pred desetletji izmislil televizjski šov Musikantenstadl in za vodilni glasbeni motiv oddaje izbral Golico, Slavka Avsenika pa razglasil za glasbenega genija. O njem je govoril sloviti Heino in številni drugi pomembni glasbeniki, ki so Avsenikovo glasbeno inovatorstvo primerjali celo z jazzom. Slišali smo, da je Slavko Avsenik Beckenbauer narodnozabavne glasbe. Od Nemcev, Avstrijcev in Švicarjev nas res ločuje jezik, a mnogo bolj nas z njimi povezuje Avsenikova glasba. To je bila pomembna ugotovitev dokumentarca.

Iz roda v rod

Največje veselje za Slavka Avsenika je bilo verjetno to, da je zdaj enako navdušen nad to glasbo njegov vnuk Sašo, ki virtuozno igra na harmoniko in v slovenski narodni noši z ansamblom navdušuje nove generacije z zapuščino svojega starega očeta po vsej srednji Evropi. Tudi v Sloveniji.

Veseli me, da moji Kranjci niso več nekaj, ob čemer bi se mestna urbana mladina zmrdovala. Njihova glasba ni več getoizirana in odrinjena na slovensko podeželje. Vnuk Sašo ji bo v prihodnosti dal mesto, ki bi si ga zaslužila že v časih, ko jo je ustvarjal njegov ata.

In to je za Avsenikovo družino in za vso družbo veliko več vredno kot pa ta prepozna politična gesta z državnim pogrebom. Najbrž so ga predlagali ti, ki njegove glasbe nikdar niso poslušali.


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v torek, 7. julija, na avtorjevem blogu www.miranalisic.com pod naslovom Slowenien, mein Heimatland, ich grüsse dich!*. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE