Umetna inteligenca: Robota popraviš, človeka pa ne

Do prve nesreče smo potrebovali nekaj več kot eno leto. Že leta 2011, ko je bil Googlov avtomobil brez voznika udeležen v prvi tovrstni prometni nesreči, so se pojavila vprašanja, kdo je sploh kriv za nesreče s tem avtomobilom: voznik ali avto? Žrtev na srečo ni bilo, Google pa je izjavil, da je avtomobil v času nesreče upravljal voznik, tako da naj ne bi bil kriv sistem, ki samodejno krmili vozilo.

6 let: 11 nesreč, 48 avtov

Maja 2015 je Google objavil podatek, da so imela njegova vozila v šestih letih skupaj 11 prometnih nesreč. Šlo da je za manjše nesreče brez poškodovanih.   

Pred dnevi pa je svet obkrožila novica, da se je samovozeči audi komaj izognil nesreči, ki bi jo lahko povzročil Googleov samovozeči lexus. Na koncu se je izkazalo, da pretirava Reuters, ki je o tem poročal.

Meni se zdi, da je to precej nesreč, če vemo, da je na cestah samo 48 testnih samovozečih avtomobilov.

Tisočletje stara zgodba

Vrnimo se v čas, ko se je zgodba res začela. Redkokdo ve, da smo v krščanskem svetu dolga stoletja lahko uporabljali samo tista orodja, ki jih je blagoslovila Cerkev. S tem je bil vzpostavljen nadzor, da so bila narejena in uporabljana skladno z religijo, družbo in splošnim vedenjem.

Cerkev je recimo vse do 12. stoletja prepovedovala uporabo orožja proti kristijanom, medtem ko je bil vsak meč, uporabljen v križarskih vojnah, blagoslovljen. Teologija, ne tehnologija je bila tista, ki je določala meje človeških zmožnosti.

Kaplje čez rob

In potem so začele polzeti kaplje čez rob. Leta 1370 so v Parizu dobili mehanično uro, po kateri so se morale ravnati vse ure in cerkve v mestu. Cerkev se je morala ukloniti komercialnim interesom.

Cerkev prav tako ni mogla preprečiti razvoja vodnega mlinarstva, čeprav so se ob mlinih zbirale prostitutke, mlinska kolesa pa so včasih potegnila podse tudi kakšnega vaščana.

V 17. in 18. stoletju je dozorevalo spoznanje, da je znanje moč in da se človeštvo lahko razvija. Ljudje so se začeli seliti v mesta. Prihajal je čas strojev. Strojev, ki se niso pokorovali religiji, temveč so se vrteli v svojem ritmu,ki so boga potisnili na drugo mesto.

Industrijska revolucija

Leta 1765 je James Watt izumil parni stroj. Adam Smith je leta 1776 objavil knjigo Bogastvo narodov. Leta 1789 pa je francoska revolucija samo še potrdila radikalne družbene in politične spremembe. 

Od leta 1850 naprej imamo stroje, ki proizvajajo nove stroje. Naučili smo se izumljati stvari. Rodila se je znanost. Vprašanje, zakaj izumljamo, pa je začelo toniti v pozabo.

Moč razvoja: robot ubil delavca

Devetindvajsetega junija 2015 je robot v Volkswagnovi tovarni kakšnih 100 kilometrov od Frankfurta ubil delavca. Isaac Asimov, zbudi se! Preiskava poteka.

Zaenkrat so lastniki robota povedali, da gre za človeško napako in ne za težave z robotom. Tožilec razmišlja, koga naj sploh obtoži. Ali bo moral razmišljati tudi takrat, ko bodo prometne nesreče s samovozečimi avtomobili in smrtnimi žrtvami vsakdanji dogodek?

Ne dvomim v moč razvoja. Prihaja čas umetne inteligence, ki bo s seboj prinesla vrsto družbenih sprememb. Ali bomo dajali ljudem vozniška dovoljenja tudi takrat, ko bo umetna inteligenca prerasla človeško?

Robota popraviš, človeka pa ne.