Kdaj bo nov scenarij za Jurski svet, Slovenski svet?

Zgodbe o dinozavrih me vedno prevzamejo. Čeprav ne vemo natanko, kako so živeli, smo s pomočjo Hollywooda vstopili v njihov svet in spoznali, kakšno bi lahko bilo njihovo življenje na zemlji.

Zgodba o uspehu (V.1)

Otok Isla Nublar je zgodba o uspehu. V tematskem parku, živalskem vrtu umetno ustvarjenih dinozavrov, vse teče kot namazano. Ljudje prihajajo v trumah, hoteli so zasedeni, burgerjev komajda pripravijo dovolj za prijetno utrujene in srečno vznemirjene obiskovalce, coca-cole prodajo v količinah, da se gospodom v Atlanti samo smeji. Denar kar leti v blagajne. Računovodje, finančniki in investitorji so navdušeni.

Zgodba o uspehu (V.2)

Slovenija je zgodba o uspehu. Najnaprednejša nekdanja jugoslovanska republika je na prelomu tisočletja deželica, v katero prihajajo multinacionalke, odpirajo se delovna mesta, gospodarstvo po odcepitvi in izgubi trgov ponovno cveti, ljudje uživajo v blaginji. Denar kroži, za vse ga je dovolj. Na sedežu evropske oblasti v Bruslju so nasmejani in Slovenijo postavljajo za zgled drugim novonastalim državam.

Začne se drama (V.1)

Med osebjem, ki na otoku Isla Nublar usmerja delovanje zabaviščnega sistema, ni vse tako, kot se kaže navzven. Nekaj jih je med njimi, ki imajo drugačno vizijo razvoja in jo poskušajo naskrivaj uresničiti. Pri tem jim gre na roke genetika zloveščih dinozavrov, ustvarjenih iz DNA različnih primerkov te zvrsti. Zverine so zmožne nenavadnih transformacij, s katerimi lahko pretentajo človeka. Najhujšemu hudobcu uspe pobegniti iz njegove ograde. Začne se drama.

Začne se drama (V.2)

V Sloveniji se po izpolnjenih ciljih — osamosvojitev, vstop v EU in NATO, predsedovanje EU, prevzem evra — začnejo kazati razlike v viziji. Misli so razdeljene in razklane, ljudje vse manj jasno vidijo, kaj je naslednji cilj, kje točno se nahaja in kod pelje prava pot do tja. V tako zmedeno ljudstvo udari še svetovna gospodarska in finančna kriza, na katero ni pravega odziva. Po podjetjih začnejo pustošiti odpuščanja, nekatera cepajo drug za drugim, kot bi jih presekali na pol.

Plenilski pohod (V.1)

Isla Nublar doživlja dinozavrski pokol. Nedolžni obiskovalci letijo po zraku, pregriznjeni na pol, so poteptani, pomendrani in pometani naokoli. Še dobro, da v tematskem parku dela dobri in strašansko postavni mož v podobi Chrisa Pratta, ki se loti reševanja človeških življenj pred morilsko pošastjo. En sam človek mu stoji ob strani, prav tako čedna operativna direktorica parka. Neustrašno se poženeta na lov za pošastjo in rešujeta, kar se rešiti da.

Plenilski pohod (V.2)

Slovenija ima dve možnosti, levo in desno. Toda: kateri zaupati reševanje gospodarskega, finančnega, tajkunskega, plenilskega pokola, ki pušča za seboj bankrotirana podjetja podjetja, socialno ogrožene družine in posameznike, sesuta življenja in osebne stečaje?

Najprej se odloči za levo, a z levim Chrisom Prattom ne gre. Premalo odločno in prepočasi se je loteval nujnih potez, ki bi reševale Slovenijo pred nevarnostmi pokola. Kljub temu Slovenija ne popušča. Poskusi z desnim Chrisom Prattom. A tam se reševanje dokaj hitro sfiži zaradi grehov, ki mu jih očitajo. Odvzamejo mu položaj vodje. Nič ne pomaga, da se s tem ne strinja in da ljudi prepričuje, da bi državo lahko rešil samo on.

Konec (V.1)

Na otoku Isla Nublar je vsega konec. Tematski park je uničen, najbolj nevarni in hudobni dinozaver je pokončan, vsi drugi pa osvobojeni spon, ki so jih vezale na cash park. A najbolj pomembno je, da so ohranjena življenja ljudi. Ti se vračajo domov pretreseni, a srečni, da so preživeli strahovito morijo. Kakšno jajce za bodoče zarodke malih dinozavrov in možnosti novih laboratorijskih poskusov pa so seveda ostale. S tem pa tudi verjetnost novega scenarija.

Konec (V.1)

Slovenija stoji na mestu. Odločila se je, da ne bo ne leva ne desna. Izbrala je sredino. Zato je zdaj trdno in čvrsto vkopana na točki, ko bi eni privatizirali podjetja, drugi ne. Eni bi vabili tuje investitorje, drugi bi jih odganjali. Za nekatere podjetja prodajamo prepoceni, drugi pa ocenjujejo, da so cene glede na stanje v podjetjih in tržišče, prav dobre. Eni bi v Lipici imeli močan turizem in golf, drugi bi le kobilarno. Eni bi TEŠ, drugi jo ustavljajo. Eni bi višje plače in napredovanja, drugi tega ne dovolijo. Eni bi svobodo ljubezni in njeno formalizacijo za vse, neglede na spol, drugi menijo, da je to spodobno le, ko gre za moškega in žensko. Eni bi državno proslavo vseh državljanov, drugi hočejo svojo. Eni bi to, drugi ono…

Slovenija ni Isla Nublar, je pa kljub temu otok čudes. Prav bi nam prišel kak neustrašen rešitelj kot Chris Pratt.

Vprašanje, kdaj bo nov scenarij.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v soboto, 4. julija, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Jurski svet – Slovenski svet. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.