R.I.P. Slavko Avsenik: Z njim odhaja “kozolcu zvesti kozmopolitizem”

3.7.2015 / 13:55 Komentiraj
Prvi vtis ob smrti gorenjske glasbene legende je, da Slovenci ne vejo, kaj je pravzaprav pomenil — in jim niti ni mar.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Moja prva misel, ko sem izvedel, da je Slavko Avsenik včeraj umrl, je bil ta nepozaben, težek, smešen, neroden, po svoje škandalozen intervju, ki smo ga pred več kot dvajsetimi leti z njim naredili Miha Zadnikar, Andrej Ilc in jaz.

Zdaj vidim, da je uvod — ki sem ga sam napisal — še danes veljaven in uporaben tudi kot posthumni hommage. Za spomin. Za začetek. Več drugič.

To je to:

“Ko govorite s Slavkom Avsenikom, mirnim in simpatičnim, sivolasim gospodom sredi šestdesetih, ki ne skriva ne resnobe ne nič manj angleškega kot gorenjskega humorja, čutite, da je to človek iz nekega drugega sveta — a nikakor ne iz tistega, ki je na podlagi teh stereotipov in predsodkov o irhastih hlačah in jodlanju obstajal samo v vaši glavi. Gospod Avsenik, frontman zdaj že nekaj let ne več obstoječega Ansambla bratov Avsenik, najuspešnejše slovenske zabavnoglasbene skupine vseh žanrov in dob (vključno s prihodnjimi, lep čas do nadaljnega) — ki drži svetovni rekord v neprekinjenem koncertiranju: čez tristo večerov zapored —, z bratom Vilkom največ izvajani evropski skladatelj, človek, ki je med Slovenijo in Hamburgom in počez prodal več kot 30 milijonov plošč in si s tem pridobil toliko privržencev, da njegove slike visijo nad šanki v bavarskih gostilnah in da so si švicarski radioamaterji že pred desetletji izdelovali antene, da so lahko lovili Četrtkov večer na Radiu Ljubljana, in nenazadnje virtuoz na klavirski harmoniki, po katerem je tovarna Hohner poimenovala svoj najboljši model, je iz nekega drugega sveta preprosto zato, ker je tako daleč od tistih splošnih predsodkov o kulturi in umetnosti, ki ga odrivajo iz tega rezervata, kjer ga ne le nikoli ni bilo, temveč mu še na misel ni prihajalo, da bi tja hodil. In vendar: kakšen balzam je mentaliteta, ki ga je pripeljala do uspeha — ta premočrtnost, ta naturnost, ta smisel za nekompliciranje, ta nepopustljivost velikega profesionalca, ta moralno čista merila, ta toleranca, ta kozolcu zvesti kozmopolitizem! Povejte, bralec, od srca: zakaj ne cenite njegovega uspeha?”

Razgledi, 7. januarja 1994.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE