Cerar naj dela to, kar dela najbolje: globoko razmišlja
Že skorajda legendarna neučinkovitost vlade je v zadnjih dneh zopet doživela vrhunec. Evropski ne sofinanciranju drugega tira lahko razumemo kot resno opozorilo vladi, ki več razmišlja kot dela. Če je resornemu ministru Cerar vzornik, se ni kaj čuditi.
Na dogodke v Grčiji so se rapidno odzvali vsi pomembnejši voditelji, naš premier pa si je vzel čas za razmislek in javnost nagovoril šele včeraj. V tem času so Grki skorajda že izvedli referendum!
Minister Gašperšič je še nekaj tednov pred prijavo na razpis “preučeval različne možnosti”, na koncu pa v Bruselj poslal skrpucalo. Eno je politika v teoriji, drugo pa v praksi.
Kaj še preostane Cerarjevim?
Kam pripelje takšna politika, si Cerarjevi lahko pogledajo v Mariboru, kjer so prvi izstopi že načeli koalicijo. Če se je Kanglerju zgodila ulica, se danes ulici dogaja politika. In Ljubljana je blizu.
O tem so začeli razmišljati tudi v SMC, ki nič kaj prikrito — tako se vsaj govori po kuloarjih — vabijo v koalicijo Novo Slovenijo. In čeprav je bila košarica s Cankarjeve 11 pričakovana, veseli že to, da vejo, da tako pač ne gre več.
Kaj preostane Cerarjevim? Odgovor je enostaven in ga je že prejšnji teden obdelal kolumnist Financ Rok Novak — prestrukturiranje vlade. Ko bomo ob prvi obletnici Cerarjeve vlade delali pregled, bo težko skriti razočaranje. Zato bodo jesenski meseci kot nalašč za prelom z dosedanjo impotentno prakso in ponoven začetek.
Reformna koalicija
Reformna koalicija, ki bi jo sestavljale SMC, SDS in NSi in bi temeljila na vnaprej dogovorjenem programu recimo desetih reform, je resda zanimiva ideja, a pot do nje je vse prej kot enostavna.
Problem številka ena je SDS, ki strankarsko politiko utemeljuje na platformi, da so vsi razen njih komunisti in udbaši.
To trditi je sicer legitimna opcija, vendar vodi v politično izolacijo. Ščuvanje vseh proti vsem namreč pomeni, da z nikomer ne moreš sodelovati, saj bi ti “tvoji” lahko očitali sodelovanje z rdečim sovragom.
Edini način, da bi reformna koalicija postala realnost, je torej zamenjava vodstva — kar pa je, vsaj kratkoročno, stvar znanstvene fantastike.
Ministrica za zdravje naj gre
Drugi problem je zdravstvena ministrica, ki je zaradi ideoloških razhajanj zrušila že idejo mavrične koalicije, nato pa poniknila v birokratsko mašinerijo in naredila… — nič. Še tisto malo, kar je poskusila narediti (satelitski urgentni centri), pa je naredila tako slabo, da sta jo strokovna in politična javnost prisilili, da je projekt ustavila.
Njen odhod je edini način, da SMC najde skupen jezik z reformnim programom Nove Slovenije. No, oditi bi morala tudi, če iz ideje o reformni koaliciji ne bo nič. Že zato, ker dela malo in še to slabo.
Premierova medlost
Tretji problem pa je neodločni predsednik vlade, ki se ne zmore odločiti niti o najmanj pomembnih zadevah, kaj šele o tako prelomnem projektu, kakršen je rekonstrukcija vlade.
Čeprav se zdi, da mu z zapisanim delamo krivico — za videz neodločnosti sta kriva tudi koalicijska partnerja, ki izsiljujeta vsak po svoje —, pa je vendarle težko spregledati premierovo medlost.
A če politika premore toliko racionalnosti, da realizira zapisano, je pot enostavna. Novi Sloveniji naj dajo reforme, ki jih je stranka zahtevala že na zadnjih koalicijskih pogajanjih (davčna, zdravstvena, pokojninska reforma, reforma trga dela in sodstva), SDS pravosodne spremembe in politični mir, SMC pa vodenje vlade.
“A to še ni vse!”
Zaključek v stilu Top Shop reklam zahteva, da zapišemo: “A to še ni vse!”
Takšna koalicija bi prinesla tudi to, da bi SD in DeSUS končno pristali v opoziciji, v senci retorično in politično sposobnejše Združene levice. To pa bi seveda pomenilo, da bi na političnem zemljevidu zasedli podobno mesto kot trenutno SLS — daleč, daleč od parlamenta, na smetišču politične zgodovine. Kamor tudi spadata.
Včerajšnji protestni izstop Bojana Dobovška, enega od ustanovnih članov SMC, ki dokončno zapušča poslansko skupino, je glasno opozorilo Cerarju, da naredi, kar dela najbolje: globoko razmisli. Tokrat o prihodnosti vlade in lastni politični zapuščini.