Grški sporazum s Trojko je slab in bo še poglobil depresijo
Zelo slab z vidika negativnih učinkov na rast. Dvig davkov in zmanjšanje izdatkov pač po definiciji ne moreta zagnati rasti, ampak jo lahko samo zavreta.
Če obljubljene privarčevane oz. z davki dobljene milijarde evrov fiskalne prilagoditve (2,7 milijarde evrov v 2015 in 5,2 milijarde evrov v 2016) prevedete v odstotke BDP, boste videli, da je grška vlada za letos obljubila dodatno stiskanje prebivalstva in gospodarstva v višini 1,5% BDP, naslednje leto pa v višini 2,8% BDP.
Fiskalni multiplikator
Če bi fiskalni multiplikator znašal 1, bi to pomenilo, da se bo zaradi tega dodatnega varčevanja letos in naslednje leto v enaki meri zmanjšal tudi grški BDP — in sicer skupaj za 4,3% BDP.
Če pa vzamete fiskalne multiplikatorje, ki jih je leta 2013 izračunal IMF — ko se je opravičil za napačna priporočila vladam, naj zategnejo pas in varčujejo — in ki znašajo okrog 1,5, pa bo dodatno objubljeno varčevanje grške vlade že z letošnjimi ukrepi odneslo za 2,25% BDP, z ukrepi v letu 2016 pa še za 4,2%.
Zahtevano dodatno varčevanje s strani Trojke bo torej odneslo še za okrog 6,4% BDP — potem ko je grški BDP v zadnjih sedmih letih že tako ali tako padel za celih 25%.
Zdaj pa še najšibkejši in turizem
Osnovni grški predlog sporazuma z upnicami (Trojko) je torej za Grčijo zelo slab, saj bo še poglobil gospodarsko depresijo. Toda nasprotni, zadnji predlog Trojke je še slabši, saj bo udaril po socialno najšibkejših in po turizmu kot daleč najmočnejši izvozni panogi.
Če grobo poenostavim, Trojka zahteva znižanje izdatkov za pokojnine in nasprotuje dvigu davkov na dobiček ter zahteva dodatno obdavčenje turistične industrije z višjo stopnjo DDV.
Ali drugače rečeno, Trojka bi rada stroške fiskalnega prilagajanja prevalila na socialno najšibkejše, upokojence, in na turistično industrijo, medtem ko poskuša zaščititi dobičke korporacij.
Grški predlog bi po mnenju Trojke poslabšal konkurenčnost gospodarstva — kar je seveda neumnost, saj je dobiček računovodska kategorija in ga podjetja lahko prikažejo, kakor želijo. Konkurenčnost grškega izvoznega gospodarstva je odvisna od višine plač in od višine DDV (ker se DDV v turizmu ob izvozu storitev ne povrne). Plače so že padle za 20%, z dvigom stopnje DDV s 6% na 23% pa bi to razliko v povečani konkurenčnosti turizma izničili.
To ne rešuje nič
Takšnega sporazuma Grčija preprosto ne more in ne sme skleniti, ker ne bo rešil ničesar — razen plačil obrokov IMF in ECB —, poslabšal pa bo situacijo in čez tri mesece pripeljal do enake situacije kot sedaj.
Grčija potrebuje predvsem zagon gospodarstva. Vsi ukrepi in vsi sporazumi bi se morali fokusirati predvsem na to, kako zagnati gospodarsko rast. To pa pomeni manj varčevanja, več investicij, bolj učinkovito pobiranje davkov in ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva (administrativne poenostavitve, izboljšanje plačilne discipline).
Grčija potrebuje Marshallov plan za gospodarsko obnovo.
Opomba: Tekst je bil objavljen v torek, 30. junija 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.
