Fokuspokusova vikend bralna značka (28.6.)
Zakaj odrasti? — The New York Times/Sunday Book Review.
Susan Neiman: Why Grow Up? Subversive Thoughts for an Infantile Age. Farrar, Straus & Giroux, 25$.
Velik del popularne kulture, ki vključuje skoraj vse, čemur francoski učenjaki rečejo “le nouvel âge d’or de la comédie américaine”, temelji na zavračanju zrelosti. Idealni potrošnik je zrcalna podoba znanega komičnega arhetipa: odrasel otrok, ki sedi v kleti svojih staršev in obdan s Star Wars figuricami igra video igrice, ali pa diplomirano dekle, ki s svojimi prijateljicami dojema ves svet kot igrišče. Baby boomerji si vse do upokojitve prizadevajo za večno mladostjo. Generacija X se oklepa svojih skateboardov, Pixies majic in Beastie Boys cedejev. Nihče več noče biti odrasel. Vsake toliko nekdo napiše članek, v katerem zvali krivdo za to katastrofo na Hollywood, helikoptersko starševanje, globalni kapitalizem in državo blaginje. Celo jaz sama sem enega ali dva taka napisal. Ker sem na profesionalni bazi intimno seznanjen s kinematografskim opusom Adama Sandlerja, se lahko kvalificiram kot ekspert — kar tudi ni slabo.
Vse o Caitlyn Jenner — Vanity Fair.
Petnajstega marca, na dan los-angeleškega maratona in tisočev cestnih zapor, je Bruce Jenner zapustil svojo bunkerju podobno hišo nad Decker Canyonom v Malibuju ob 4:15 zjutraj, da ne bi zamudil. Da bi ga kdo opazil, je bilo ob tej uri malo verjetno. Celo paparaci se zavlečejo v svoje luknje in nekaj ur odspijo, preden se spet podajo na lov. Lahko pa bi se zgodilo karkoli — kot že januarja 2014 na razdalji metra in pol med zadnjimi vrati ambulante in avtom, ko je fotograf posnel Jennerja z obvezanim vratom po zožitvi sapnika in z vrtoglavo hitrostjo distribuiral fotografijo v neskončnost nenasitnega trača na internetu. Jenner je že jemal hormone. Dal si je odstraniti obrazne dlake in po telesu. Imel je dvakrat popravljen nos in zoženje sapnika. To nedeljo je bil namenjen v ordinacijo, specializirano za tako imenovano facialno feminizacijsko kirurgijo. Pionir teh posegov v 80. in 90. je bil plastični kirurg iz San Francisca Douglas Ousterhout, gre pa za procedure kot so popravki roba lasišča, oblikovanje čela ter oblikovanje brade in lic. Predvideno pa je bilo tudi povečanje prsi.
Pornucopia — Aeon.
“Razširjenost internetne pornografije je eden od najhitrejših globalnih poizkusov, kar jih je bilo kdaj nenamenoma narejenih,” je povedal znanstveni publicist Gary Wilson občinstvu na TEDx predavanju leta 2012. Prvič v zgodovini, je razložil, lahko spremljamo posledice izpostavljenosti pornografiji, kakršne se kažejo v seksualnih praksah, apetitih in trendih. Wilson — ki ni ne znanstvenik, niti profesor — je ustanovitelj Your Brain On Porn, strani za popularizacijo protipornografskih raziskav. V svojem predavanju je poudaril glavne zaključke, do katerih je prišel na svoji strani: če imamo pornografijo na dosegu roke, lahko naša možganska vezja za nagrajevanje pregorijo, saj so izpostavljena “ekstremnih verzijam naravnih dogodkov”, kot sam temu pravi. Namesto enega ali dveh možnih seksualnih partnerjev nam je z enim klikom zlahka dosegljivih na ducate, stotine. Kot pri vsaki zasvojenosti, pravi Wilson, je tudi tu rezultat otopelost za užitek — od pomanjkanja interesa za resnične ženske pa do erektilne diskfunkcije. Vseprisotnost pornografije spodkopava naravno seksualnost.
Humanist med mašinami — Aeon.
Bil je strokovnjak za svetovne civilizacije in je leta 1947 po zaslugi “najvznemirljivejšega dela o teoriji zgodovine po Marxovem Kapitalu” prišel na naslovnico revije Time. Toda septembra 1921 — še dolgo, preden je postal najslavnejši zgodovinar na svetu, se je mlad Anglež po imenu Arnold Toynbee v Carigradu vkrcal na Orient Express za London. Za njim je bilo devet mesecev vojnega poročanja za Manchester Guardian. Medtem, ko se je Balkan molče premikal mimo njega, je Toynbee beležil svoje misli o senčnih straneh napredka v zvezek. Sodobna tehnologija je spremenila svet na bolje, je razmišljal, vendar ga lahko pahne tudi v nesrečo. Vedno obstaja nevarnost, da bo “stroj pobegnil s pilotom”. Človekovo obvladovanje narave je imelo svojo ceno: leta 1921 so se bojišča Evrope šele ohlajala od vročice industrijskega bojevanja in krvi milijonov mrtvih, ki so potihem šepetali o pogojih faustovske pogodbe komurkoli, ki jih je bil pripravljen poslušati. In v burnih 20. letih jih ni hotelo veliko poslušati.
