Brazilski klovn se moti. Lahko je še slabše. Vsaj v Sloveniji.

27.6.2015 / 06:08 Komentiraj
Pravosodni minister, ki ne bi hotel spoštovati odločitve sodišča? Zunanji minister, ki o tem obvešča mednarodno javnost?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Brazilske parlamentarne volitve leta 2010 bi bile samo še en dolgočasen praznik demokracije več, če v São Paulu ne bi s konkurenco pometel Francisco Everardo Oliveira Silva, bolj poznan pod svojim umetniškim imenom Tiririca. Grumpy, če želite. Za tiste, ki ne obvladate angleško — Tečnoba.

Svetovni mediji so o njegovi izvolitvi obširno poročali: gospod je namreč čisto pravi klovn. In čeprav mu branje in pisanje delata težave — pred prisego je moral opraviti test, na katerem se ni preveč izkazal, a vendarle dovolj, da je bil spoznan za pismenega —, je prepričal več kot 1,3 milijona volilcev.

Čeprav Tiririci branje in pisanje delata težave, je prepričal več kot 1,3 milijona volilcev v São Paulu. Na fotografiji v svoji klovnovski predvolilni opravi.

“Volite zame in povedal vam bom.”

Njegova zmagovalna formula je bila neposrednost, slogan kampanje pa: “Slabše ne more biti!”. Še več: med kampanjo so Tečnobo povprašali tudi o tem, kaj delajo poslanci. Odgovor se je glasil: “Po pravici povedano, ne vem. Volite zame in povedal vam bom.” Pred izvolitvijo je še napovedal, da v parlamentu ne bo počel popolnoma nič — razen da bo poskušal ugotoviti, kaj točno počnejo poslanci, in o tem sproti obveščal javnost.

O nadaljevanju politične kariere brazilskega klovna lahko le ugibamo, sodeč po dogajanju na slovenskem političnem parketu pa ga čaka svetla prihodnost. Zakaj ne bi recimo postal minister? Po možnosti zunanji? Zakaj bi bili njegovih šal deležni samo domačini?

Slon

Morda se je s temi vprašanji tolažil tudi naš predsednik vlade Cerar, ko je mesto zunanjega ministra zaupal Karlu Erjavcu. A problem so pristojnosti. Klovn v 584-članskem parlamentu Brazilije pač nima neke veljave, medtem ko zunanji minister vendarle predstavlja državo na tujem — in to v našem primeru dela kot slon v trgovini s porcelanom.

Zaušnico, ki bi mu jo po funkciji moral prisoliti Cerar, a žal za kaj tašnega ne premore poguma, je Erjavec — in z njim Slovenija — že pred časom dobil iz Haaga. Arbitražno sodišče je namreč slovenskemu zunanjemu ministru sporočilo, naj se vzdrži komentarjev glede postopka arbitraže. Kar je v diplomatskem jeziku enako pošiljanju v oslovsko klop.

Erjavčevo širokoustenje na lokalni televiziji, češ, po njegovih informacijah bo arbitražno sodišče določilo Sloveniji stik z odprtim morjem, ni ostalo nespregledano. Žalostno, da nas morajo še po 24-ih letih državniških manir učiti tujci.

Primer Haradinaj

Povsem spregledano pa je bilo Erjavčevo govoričenje v primeru Haradinaj, čeprav je nastopil zgolj v vlogi prenašalca izjave pravosodnega ministra.

Kosovskega diplomata je policija aretirala na Brniku, čeprav je bil na specialni diplomatski misiji — kar je po konvenciji OZN nesprejemljiv diplomatski spodrsljaj.

A pustimo ta fiasko za čas interpelacije pristojne ministrice. Bolj kot ravnanje Policije je namreč zaskrbljujoča Erjavčeva izjava. V njej sicer povzema pravosodnega ministra Klemenčiča, ki trdi, da izročitve Haradinaja ne bo dovolil, tudi če bi tako odločilo sodišče.

Pravosodni minister, ki ne bi spoštoval odločitve sodišča?! Zunanji minister, ki o tem obvešča mednarodno javnost?! Neprijetno za Slovenijo in njen mednarodni ugled — a dobra novica za Tiririco in njegove karierne perspektive. Zdi se vse bolj sprejemljiv, kajne?

Izgubljeni potencial in fokus

Morda smo res zašli, izgubili vizijo in pogum, da uresničimo potencial države. Predvsem pa smo izgubili fokus.

Po mnenju nekdanjega premierja in wannabe alternative mladi zapuščajo Slovenijo zaradi preteklosti. Kaj res? Katere preteklosti pa? Tiste izpred šestih desetletij ali te novejše, za katero je kot ex-premier in minister v Drnovškovi eri soodgovoren tudi sam Janez Janša?

Bil sem že na prenekaterem poslovilnem žuru, pa še nikogar nisem slišal reči: “Odhajam zaradi dogodkov po 2. svetovni vojni.” Slišal pa sem marsikaj o brezperspektivnosti, pomanjkanju zaposlitev, zbirokratiziranem poslovnem okolju itd.

Čas je, da se lotimo reševanja problemov, ki pestijo Slovenijo v letu 2015. Začeli so namreč odhajati državljani, rojeni po letu 1991.

V tednu, ko praznujemo osamosvojitev, se spodobi zapisati nekaj optimističnega. Toda edino, kar mi pride na misel, je žal to, da se brazilski klovn moti. Lahko je še slabše.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE