Grški predlog reform: Trojka je dobila, kar je hotela

24.6.2015 / 06:10 Komentiraj
Grška vlada je z nekaj izjemami, ki se nanašajo na najbolj ranljive skupine prebivalstva, pristala na vse glavne pogoje.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Če vas zanima, kakšen predlog reform je v ponedeljek grška vlada poslala v Bruselj, da je z njim vzradostila evropske politike in birokrate Trojke, si ga lahko ogledate tukaj.

Z nekaj lepotnimi izjemami je Sirizina vlada pristala na vse glavne pogoje Trojke — in sicer tako glede fiskalnih ciljev kot glede ukrepov na treh ključnih področjih pokojninske reforme, dviga davka na dodano vrednost in privatizacije.

Grška vlada je pristala, da bo z vrsto ukrepov v letu 2015 dosegla primarni presežek v proračunu v višini 1% BDP, v 2016 pa v višini 2% BDP. Toda predvideni ukrepi ne bodo spodbudili gospodarske rasti, temveč jo bodo še bolj zavrli in prispevali k povečanju mizerije grškega prebivalstva.

Spodaj je kratek komentar ključnih ukrepov.

Pokojnine, DDV, privatizacija

  • Pokojninska reforma — Kljub več krogom pokojninskih reform, ki so že do sedaj dvignili upokojitveno starost na 67 let, novi predlog grške vlade zapira dosedanjo največjo luknjo, to je predčasno upokojevanje in predčasno prenehanje vplačevanja pokojninskih prispevkov. S pokojninsko reformo naj bi zmanjšala izdatke za pokojnine oziroma povečala prispevke za nekaj več od 1% BDP v 2016 (kar je bila zahteva IMF). (Za dober pregled učinkovitosti dosedanjih pokojninskih reform in lukenj v njih si preberite ta članek v Economistu.)
  • DDV — Grška vlada je pristala na dvig stopnje DDV na 23% za večino dobrin, izjema so le osnovna hrana, energenti, oskrba s hrano in hoteli (13%) ter zdravila in knjige (6%). S tem in z reformo sistema pobiranja DDV naj bi grška vlada v 2015 zbrala za 0,38% BDP in v 2016 za 0,74% BDP več prilivov od DDV).
  • Privatizacija — Grška vlada se je zavezala k privatizaciji regionalnih letališč, pristanišč v Pireju in Solunu, železniškega operaterja, podaljšala koncesijo za atensko letališče itd. Iz tega naslova naj bi v letih 2015, 2016 in 2017 pridobila za 1,4, 3,7 in 1,2 milijarde evrov prihodkov.

Davki in drugo

Seveda grški predlog zajema vrsto drugih ukrepov na področju trga dela, konkurence na trgu, administrativne reforme, energetike in drugo, toda ključni ukrepi za dosego fiskalnih ciljev, ki jih zahteva trojka, so ob zgoraj navedenih predvsem v polju povečanja davkov in drugih ukrepov.

Davki (predvideno povečanje prilivov med 0,66% in 0,58% BDP v letih 2015–2016):

  • podjetniški davki: dvig davka na dobiček (s 26% na 29%)
  • poseben enkratni (2015) davek na dobičke nad 0,5 mio evrov (po stopnji 12%)
  • dohodnina: dvig solidarnostnega prispevka

Drugi ukrepi (predvideno povečanje prilivov za 0.1% v 2015 in 0.5% BDP v 2016):

  • davek na televizijske reklame
  • prodaja TV frekvenc
  • prodaja frekvenc za mobilno telefonijo 4G in 5G
  • dvig “luksuznega davka” na plovila nad 10 metrov iz 10% na 13%
  • uvedba davka na igre na srečo (30%)

So to sposobni izvesti? Ne.

Ključno vprašanje tega grškega “predloga reform” ni, ali bo grška vlada z njimi zadovoljila upnice oziroma Trojko, saj je s skorajda popolnim upoštevanjem njenih pogojev to že de facto naredila.

Bistveno je vprašanje, ali je grška vlada te ukrepe sposobna izvesti — in iz gospodarstva in prebivalstva letno izmolsti dodatno za 2,7 milijarde evrov v 2015 in 5,2 milijardi evrov v 2016), ne da bi pri tem še bolj zaklala gospodarstvo in zadušila agregatno povpraševanje.

Moje skromno mnenje na zgornje vprašanje je, prvič, da grški vladi ne bo uspelo uresničiti teh fiskalnih ciljev in da bo pri tem, drugič, še bolj zadušila gospodarstvo.

Povpraševanje gospodinjstev zaradi višjih izdatkov in davkov se bo zaradi višjih davkov še bolj zmanjšalo, enako tudi naložbe podjetij.

Notranja devalvacija in dvig konkurenčnosti z znižanjem plač za 20% pa Grčiji tudi ne bosta nič pomagala pri izvozu, saj je ta benigno majhen. Logična posledica teh ukrepov bo zmanjšanje BDP.

Rezanje agregatnega povpraševanja (z dvigom davščin) nikoli ne prinese višje rasti, temveč po definiciji (formuli za BDP) zmanjša BDP. Grčiji bi v dani situaciji pomagalo le to, da bi ji EU namenila velika sredstva za javne naložbe oz. da bi tuja podjetja začela močno investirati v grško gospodarstvo, povečala zaposlenost in izvoz.

V grškem “predlogu reform” pa nič od tega ni predvideno, niti ni predvideno v agendi “pomoči” Grčiji s strani Trojke. Ta program reform bo Grčiji samo sprostil 7,2 milijarde evrov finančne pomoči, do katere je še upravičena na podlagi prejšnjega programa, s čimer bo lahko poplačala dolgove do IMF. In čez tri, štiri mesece bo Grčija pred enakim problemom kot danes.

Bojim se, da veseli obrazi predsednikov vlad oziroma držav jutri na vrhu EU v Bruslju ne pomenijo veselja tudi za grško prebivalstvo. Nasprotno, razlog za veselje evropskih “državnikov” je hkrati utemeljen razlog za strah pred še večjo mizerijo grškega prebivalstva.


Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v torej, 23. junija 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE