Pomoč Grkom? Ne, Nemcem in Francozom.

28.6.2015 / 06:01 Komentiraj
Če mislite, da vas solidarnost z Grčijo lahko drago stane, premislite še enkrat. Solidarni ste z Nemčijo in Francijo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Ko je Slovenija odobrila posojilo in prevzela svoj del poroštev za grške dolgove — skupaj za 1,4 milijarde evrov —, niste postali solidarni z grško državo ali grškimi prebivalci, temveč predvsem s francoskimi in nemškimi bankami. Ali natančneje rečeno, s francoskimi in nemškimi davkoplačevalci.

Francoske in nemške banke so bile tako močno izpostavljene do grških državnih obveznic, da so jih v dveh krogih “finančne pomoči” Grčiji evrske države morale reševati pod pretvezo, da rešujejo Grčijo.

Prenos na EFSF

“Pomoč” Grčiji je (ob odobritvi posojil) večinoma potekala tako, da so terjatve evropskih bank do grške države (v obliki grških obveznic) prenesli na prav s tem namenom ustanovljeni sklad European Financial Stability Facility (EFSF).

Kot kaže ta tabela, so se v prvem krogu “pomoči” Grčiji najprej rešile nemške banke, ki so bile v začetku leta 2010 do Grčije izpostavljene s 45 milijardami dolarjev, do začetka 2012 pa se je ta izpostavljenost zmanjšala na vsega 5 milijard.

V drugem krogu so se reševale francoske banke, ki so bile v začetku leta 2010 do Grčije izpostavljene z več kot 65 milijardami dolarjev, v začetku 2012 pa še z dobrimi 40 milijardami.

V drugem paketu “pomoči” Grčiji pa so svoje grške obveznice prenesle na sklad EFSF in svojo izpostavljenost zmanjšale na vsega 3 miljardami.

Več o mehanizmu reševanja tujih bank in njihovi izpostavljenosti do Grčije lahko najdete tukaj in tukaj.

Reševali Grčijo, da bi rešili sebe

Torej, če nemške in francoske davkoplačevalce danes jezi, da so solidarnostno izpostavljeni Grčiji z 92 (nemški) oz. 70 (francoski) miljardami evrov (glej spodnjo tabelo), je to bolj ali manj neupravičeno. Če se EU v letih 2010 in 2012 ne bi odločila “reševati” Grčije, bi namreč predvsem francoske in nemške banke nasedle na slabih terjatvah do Grčije in bi jih morali reševati francoska in nemška država.

To pa bi bilo za francoske in nemške davkoplačevalce — v primerjavi z irskim ali slovenskim primerom reševanja bančne luknje — bistveno dražje. Obe državi bi se morali zadolžiti za znesek dokapitalizacije bank, temu primerno pa bi se tudi povečal proračunski primanjkljaj in javni dolg.

Ker pa je “pomoč” Grčiji potekala predvsem prek EFSF sklada, so javne finance obeh držav ostale (še) neprizadete, saj sta državi odobrili zgolj poroštva.

Eleganca manipulacije

Razumete eleganco, s katero sta Nemčija in Francija rešili slabe naložbe svojih bank v Grčiji? Če ja, potem najbrž nekoliko težje razumete aroganco obeh držav v pogajanjih z Grčijo, ki noče pristati na to, da bi slabe naložbe nemških in francoskih bank še bolj prevalila na svoje upokojence (z znižanjem pokojnin) in državljane (z dvigom stopnje DDV).

Kako pa naj to razumejo slovenski davkoplačevalci, ki so morali sami financirati reševanje slabih naložb lastnih bank, hkrati pa pod pretvezo “pomoči Grčiji” tudi slabe naložbe francoskih in nemških bank (čeprav slovenske banke skorajda niso bile izpostavljene do Grčije)?

Ta zgodba je ena večjih manipulacij v sodobni sagi skupne evropske denarne unije.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE