Svete krave se še pasejo in rabijo električnega pastirja

Naj vas naslov Mrkaićeve knjige To so bile svete krave ne zavede. Pretekli čas je odveč: še vedno se pasejo na pašnikih podalpskega raja, dogodki zadnjega tedna pa nam dajejo vedeti, da bo paša obilna tudi v prihodnjih letih. Najboljše zagotovilo za to je namreč impotentna politika statusa quo.

Cerarjev državnozborski govor o grožnjah, ki so jih bili ob odločanju o prodaji najpomembnejšega bankomata v državi deležni odločevalci, je odličen pokazatelj teže Telekoma Slovenije za izbrane državljane.

Teorija zarote in populize

Ne za vse, seveda. Ste mar v razgreti razpravi slišali kaj o uporabnikih Telekomovih storitev? Bore malo ali nič. Smo se pa naposlušali teorije zarote (Veber) in populizmov (Mesec).

Mesčeva ulična demagogija — tokrat dobesedno, z uličnega protesta proti privatizaciji — je bila še posebej zabavna. Po njegovem naj bi nas privatizacijska politika peljala na “svetovno in evropsko periferijo”. Kot da bi bila Slovenija danes — po desetletjih gradualizma, sindikalizma in politike nacionalnega interesa — svetovna gospodarska velesila?! Morda pa gospodič živi v paralelni Sloveniji, v katero iz neoliberalnih držav tretjega sveta (ZDA, Anglije, Nemčije) trumoma prihajajo čolni, polni lačnih in žejnih prebežnikov, ki iščejo boljše življenje.

Smisla za humor Mescu ne manjka, o pomanjkanju stika z realnostjo pa bi tudi lahko marsikaj zapisali.

Kam je poniknilo 20M€

A bolj kot z mikrofoni in z majicami s Che Guevaro ovenčani protestniki nas lahko skrbijo podatki iz prispevka RTV Slovenija. Po poročanju nacionalke naj bi na leto prek različnih dobaviteljev in posrednikov iz Telekoma poniknilo kar 20 milijonov evrov. Milijonske svetovalne in sponzorske pogodbe ter večkratno preplačilo opreme, o katerih sta se razgovorila Grašek in Kramberger, lahko razumemo kot davek na neumnost dosedanjih vlad.

Ob omenjenih zneskih se ciničnemu bralcu zazdi, da so nekdanjega šefa ZLSD (danes SD) Janeza Kocijančiča, ki je za svetovanje Telekomu prejemal zgolj nekaj evrskih tisočakov mesečno, še opetnajstili!

Na koncu vedno pride Fakin

Le nekaj dni kasneje je v javnosti odmevalo razkritje časnika Finance o malverzacijah v zdravstvu. Poznavalce zdravstvenega sistema nič več ne preseneča: sistem je prirejen tako, da namesto učinkovitosti in preglednosti preferira posamezne skupine pritiska. Z anemičnim ZZZS na čelu.

Če je v zdravstvu bolnik kralj, je kraljestvo propadlo že davno. Bolniki ob vsaki omembi sprememb potegnejo kratko, saj je fokus vedno drugje: zdravniki zahtevajo svoje, sestre zahtevajo svoje — ko pa je na politični agendi financiranje, se pred kamere postavi Fakin in govora o spremembah je konec.

Smer in hitrost

Če so bile malverzacije res razkrite že pred več kot enim letom, zakaj MZ do danes še ni sprejelo nobene spremembe na področju financiranja zdravstva? Če me spomin ne vara, smo v predvolilni kampanji lahko poslušali o rapidnih in drastičnih ukrepih, dobili pa napoved študije in včerajšnjo resolucijo ministrice.

Če so res “stopili na gas in delajo 200 kilometrov na uro”, kot se je ob predstavitvi slikovito izrazila Milojka Kolar Celarc, je nekaj hudo narobe z merilnikom hitrosti.

Zaskrbljujoča pa je tudi smer vožnje: ministričin avto nese hudo v levo. Takole si predstavlja boljše zdravstvo: “Povečanje financiranja iz davčnih virov prispeva k zagotavljanju stabilnosti zdravstvenega sistema, še posebej v času finančnih kriz”.

Namesto večje učinkovitosti, reorganizacije in reforme, ki bi se osredotočila na boljšo kakovost zdravstvenih storitev, upoštevajoč bolnikove potrebe, bomo — kako preprosto — dvignili davke in trošarine. Noro!

Svete krave, sveti Desus

In ko smo že pri norostih, Triglav ostaja strateški. Čeprav še vedno ni jasno, čemu bi bila neka zavarovalnica strateškega pomena za državo, je obveljal Desusov predlog. Svete krave so pomembnejše od dobrobiti ljudstva.

Morda Bog res vse vidi, kot je svoje dni v ekstazi zmage razlagal Srečko Katanec, a še bolj jasno postaja, da ima krut smisel za humor. Kot da bi v stilu legendarne Belinkine reklame: “Kam pa pridemo brez domišljija?” po petih dneh neprekinjenega ustvarjanja sveta ves tečen pomislil: “Tem pokažem hudiča!” — in nam je podtaknil Cerarja, Mesca, Erjavca, Židana in kompanijo.

Našteti pastirji so najboljše zagotovilo, da bodo svete krave še naprej site. Tudi na račun lačnega ljudstva. O katerem tako ali tako nihče ne govori.