Jaz sem volk, ne ovca. Vi pa kr blejajte, če hočte.
Ne da bi bla zares, sam ta izgovor vedno prav pride pri folku: ”Kaj ti je?” — “V depri sem.” — “Aha, ok. Ti kr bod tam v depri. Daleč stran od nas.”
Vedla sem, da ne bom šla neopaženo mimo, ampak tazga odziva nisem pričakvala. Pa vem, da sem posebna. Eni se pač taki rodimo. Ni vse za vsazga.
Itak, da sem carica
Pa sem ta zadnja, k se lohk pritožuje. Serje se mi stvar za stvarjo, bralce mam pa itak najboljše ever. Zarad njih sem sploh dons kle. Ampak hvale sem že navajena. Hvala ti postane neki čist logičnega. Itak, da sem carica, drugač ni moglo it skoz.
In pol se najde par Slovenčkov: ”Ej, bitch, če misliš bit drugačna, boš pa vidla. Jebal ti bomo znanje za nicknami.” Čin nazaj, butli.
Pol pa men Crnkovič: ”Pomir se. Ko jih jebe. Bolj boš brana, več bo tud debilov.” Sam res. Debili. Slovenceljada. Ker na njihovem urniku ne obstaja: ”Live and let live.” Kje pa. Dejmo skurcat vsazga.
Metek v čelo
Da nisem vsakmu všeč, mi je jasen. Sem pač tip človeka, k ga maš al rad al bi mu pa metek v bučo spustu. Tist moment, k bi bla všeč vsem, bi vedla, da sem nekje neki konkretnga falila. Jaz sem volk, ne ovca. Vi pa blejajte, če hočte.
In se deset pametnjakovičev spravi nate. Zanimivo, glih vsi uni, k tud kao pišejo. Oziroma so s tabo nekje clo tekmovali, pa si jih pojedu za malco. Ker taki Slovenčki ne marajo, da komu kej uspe. Sploh če maš za sabo res sranje od lajfa. Kje pa! ”Pejd nazaj v gnoj! Kako si sploh upaš pridet sem?” Dejmo jo potolčt.
Debili tud skoz izgovore iščejo: ”Aja, tam si zmagala samo zato, ker si pisala o zavodu. Pa zato, ker poznaš unga pa unga.” Sam še komu sem ga pofafala, nej rečejo, pa smo zmagal. Ne, butec. Jaz znam očitno pisat, ti pa ne. Nč posebnega nisi. Ni to za vsazga, bit poseben. To je za posebne.
Naparanojirani
Sam taki Slovenčki se ne dajo. Čeprov že od proznega mnogoboja nosi cmok v grlu, še vedno šera tvojo kolumno in zraven napiše: ”Ona je bla pa v komuni. Pa kje je rodilnik?” E, moj ti, ni tebi nije lako. Glavo potegni iz riti, pa boš mogoče najdu rodilnik.
In čist verjamem, da boli. Žalostno, da sem še zmer boljša k ti, čeprav se mi jebe za slovnico. Zakaj pa pol mene zdej kle beremo, ne tebe? Fucking Slovenčki. Bitja, k jih zanima sam, kaj dogaja pr sosedu, pa kako slabo mu gre. Pametujejo pregovor: “Kar seješ, to žanješ.” — sam dojamejo ga pa ne. Omejenci. Navadna vas. V kvadratke ujeti, pa čist naparanojirani: ”To se lahk, to se ne sme, to se ne spodobi. Vse smo lahko, sam drugačni ne.” Pa kdo bi hotel bit isti k vsi? Pa kje kurac piše, kaj se lahko? Dihaj pa žívi… Pa glej svoj lajf.
Slovenčki se takoj vžgejo k kreteni: ”Socialo ma! Rdeče lučke! Mi delamo za njo!” Delaš sam za svoje otroke, k si si jih sam naštepal. Da bi kreten prebral, da pišem o letu 2012, e, to pa nobeden. Dejmo jo linčat, prasico.
Jaz pa doma zadeta klike štejem. Hvala, bumbarji. In pošljem čist na easy Crnkoviču: ”Da ne bi en ‘kle’ v ‘tukaj’ spreminjal. Ko jih jebe. Jaz že vem, kaj delam.” Bojda.
