Fokuspokusova vikend bralna značka (6.6.)
Ko ljudje prosijo za denar, lahko iz njihovih besed sklepamo, ali ga bodo vrnili — Quartz.
Besede, ki jih ljudje uporabljajo, veliko povejo o njihovi osebnosti, emocijah in načinu razmišljanja. Tiste, ki jih uporabljajo, ko si hočejo izposoditi denar, pa očitno veliko povejo o tem, ali bodo posojilo poplačali. Posojilojemalci, ki apelirajo na čustva potencialnih posojilodajalcev, po rezultatih nedavne raziskave omenjajo boga, ločitev ali potrebe družinskih članov. Pri teh je manj verjetno, da bodo posojilo odplačali (kar si je vredno zapomniti, tudi če nas fehtajo prijatelji ali sorodniki). Pri tistih, ki omenjajo ambicije kot recimo diploma ali poroka, pa je verjetno poplačila posojila večja.
Kaj se je zgodilo z vdajo? — The Chronicle of Higher Education.
Nedavno so nas preplavljali spomini velikih vdaj: 9. aprila pred 150 leti je imel general Robert E. Lee svoj tête-à-tête z generalom Ulysessom S. Grantom pri Appomattoxu; 30. aprila 1975 se je Južni Vietnam vdal Severnemu, kmalu po panični ameriški evakuaciji Saigona; 7. maja 1945 se je z nemško vdajo Zaveznikom končala 2. svetovna vojna v Evropi. Vse to je bilo že davno. Ob tem pomislimo: zakaj se vojaki ne predajajo več? Zakaj se vsak svetovni politični konflikt — ISIS proti Iraku, Talibani proti afganistanski vladi, Asad proti vsem v Siriji, Nigerija proti Boko Haramu, Kenija proti Al Šababu — zdi kot vojna brez konca?
Klovni na moji levi — Standpoint.
Sudhir Hazareesingh: How the French Think. An affectionate portrait of an intellectual people.
Ne morem si kaj, da ne bi primerjal elokventnosti recimo Charlesa de Gaulla in duhovnega vakuma Françoisa Hollanda. De Gaulle je rekel: “Trpljenje pritegne značajnega moža, ker kdor se z njim spoprime, je izpolnjen.” Hollande pa: “Kar zadeva oblast, se je nisem mogel odreči, dokler se ona ne odreče mene.” Hollande pravi: “Podpora bo, ki bo narejena.” Ali: “Vojaki se podajajo na nevarne misije.” Ali pa če odprete katerokoli leposlovno ali non-fiction knjigo v Franciji: besedni zaklad se krči, stavki so sestavljeni iz treh besed, struktura pa je praviloma modno dekonstruirana — ampak ne seveda à la Derrida.
Težko ne videti — The New Criterion.
Novi Whitney Museum po načrtih Renza Piana in Graditeljske delavnice Renza Piana, skupaj s Cooperjem Robertsonom, je bil z velikim pompom in za ceno 422 milijonov dolarjev odprt 1. maja. Od zunaj je videti kot kaos cevi, stopnic, prezračevalnih enot, lin, ukrivljenih jeklenih plošč in nečesa, kar spominja na kamnite vogale, izpuljene iz starega Whitneyja, kristalne trdnjave samote na Madison Avenue po načrtih Marcela Breuerja iz leta 1966, kar je zdaj novi Whitney metaforično eksplodiral, reprocesiral in prepakiral.
Pojasnilo: Rubrika Fokuspokusova vikend bralna značka bo odslej objavljena posebej v soboto in nedeljo.
