Človek človeku nacionalka: Meerkat, Periscope, Spreaker, Mixlr

Vas jezi, da ni radijskega ali televizijskega prenosa dogodka, ki se vam zdi jako pomemben? Se vam zdi, da v življenju veliko zamujate, ker vas ni zraven?

Se vam kot organizatorju zdi, da je stvar tako prelomna, da bi jo moralo ljudstvo spremljati po internetu? Slabo in počasi berete, zato pa dobro vidite in slišite? Resno bolujete za narcistično motnjo?

There’s an app for that

In ne, to ni live bloganje, kjer bi nekdo tipkal to, kar se dogaja. Tudi ni zasipavanje Twitter časovnice z vsako za silo domišljeno mislijo, ki je bila na dogodku povedana. In tudi ni objavljanje selfija na selfi.

V zadnjih tednih so postale široko dostopne aplikacije, ki omogočajo “radijski” ali “televizijski” prenos dogodkov, ki se nacionalkam, komercialkam ali senzacionalkam ne zdijo dovolj pomembni.

Če rečem “široko dostopne”, s tem mislim, da so se pojavile tudi na Androidu in da je zanje kar nekaj zanimanja. Ekshibicionisti vseh barv in nagnjenj ne snemajo več selfijev, ampak se v živo prenašajo po internetu. Urbi et orbi.

Zvok in slika/pika

Aplikaciji za prenos videa sta Periscope in Meerkat. Obe sta povezani s Twitterjem: da obstaja prenos nečesa v živo, je objavljeno na Twitterju — pri prvem kot opcija, pri drugem po defaultu. Periscope lahko zadevo arhivira za poznejše gledanje, Meerkat ne. Prvi dela samo na KitKatu, drugi tudi na starejših verzijah Androida. Prvi dela bolje. Se mi zdi.

Prenašanja videa je podatkovno precej intenzivno. Treba je aktivno snemati, na telefonu ali tablici v tem času ne morete početi nič drugega. Če ne gre ravno za dogodek, v katerem bi radi poudarili lepoto nastopajočega, zadostuje, da se sliši, kaj je bilo povedano. Pametni telefon lahko recimo položite pred govorca, kot novinarji tja odložijo snemalnike, in delate radijski prenos. Avdio aplikaciji, ki sem jih tudi preskusil, sta Spreaker in Mixlr. Delata. Verjetno pa nista edini.

Sklep

RTV gresta po poti časopisov. No, to že vemo. Koliko se bodo ti živi prenosi obnesli, bomo pa še videli.

Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v petek, 29. maja 2015, na avtorjevi spletni strani Čas-opis pod naslovom Človek človeku nacionalka. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.