Vedno jaz. Brez pretvarjanja.

• Filozofija zato, da se — končno? — pokažem kot razmišljujoč človek, ki goji ljubezen do modrosti, do rado-vednosti.
• Ljubezen in seks zato, ker mi to leži in ker ste me takšne vajeni.
• Norost, ker sem tudi to jaz in ker bi bilo mogoče logično in najlažje nadaljevati, kjer sem ostala.
• Skupek vseh kolumen, ker bi se spodobilo narediti zaključek in napisati kaj in kje — in če sploh — se je premaknilo. Kljub odklonu zadnje kolumne.

Kaj naredi kolumno dobro?

Sprašujem se, kaj naredi kolumno dobro oziroma odlično. Je namen kolumne zabava, informiranje, izobraževanje, podajanje lastnega mnenja o določeni temi, s katerim bralca spodbudimo k razmišljanju? Vse skupaj in hkrati še več? Branost?

Čeprav pišem tudi blog in se zdaj že upam uvrstiti med tako imenovane osebnoizpovedne blogerje, ne znam in ne morem narediti ostre ločnice med kolumno in blogom. Zato se ne obremenjujem z dejstvom, da ne bom nikoli znala napisati kolumne, ki bi bila kaj več kot osebnoizpovedna, zabavna, mogoče celo informativna. Težko, da bi bila razmišljujoče spodbudna.

Sama najraje berem zabavne kolumne, ki mi podajo še kakšno novo informacijo, hkrati pa mi nudijo pogled na določeno temo iz druge perspektive. In to je zabavno. In tudi edukativno — če si le dovolj odprte glave in sprejemaš drugače misleče.

Kaj sem profitirala?

Mi bo hudo, če ne bom finalistka? Absolutno! Upam si priznati in naglas povedati, da bo prizadet moj ego in da bo moja že tako nizka samopodoba še malo nižja.

Predvsem pa mi bo žal, če bo vsega konec in bom izpadla iz igre za denarno nagrado. Da, tudi to si upam priznati. Jebat ga, potreben mi je ta denar.

Po drugi strani pa mi je že uvrstitev v polfinale dala veliko novega in lepega v življenju, pa tudi upanja. Predvsem neverjetnih ljudi. Spoznala sem ljudi, ki jih sicer ne bi — resda nekatere samo na spletu. In to me veseli. In srečna sem, ker mi nekateri dajejo upanje. Za marsikaj. Odpirajo mi nova obzorja, mamijo me in mi spodnašajo tla z lastno pisano besedo in intelektom. Zavidam jim racionalnost, razgledanost in misli, ki mi jih z neverjetno lahkoto in predvsem lepoto besede dajejo v branje.

In spet drugi, ki me s kritikami učijo, kako postati boljša. S konstruktivnimi, dobronamerno povedanimi kritikami, ki jih rada sprejemam in ki nas na nek način združujejo in širijo.

Dobila sem tudi slonjo kožo za neumne kritike. Za kritike, ki so kritike samo zato, ker je pač treba nekaj kritičnega povedati. In to niso kritike.

Za vse tiste, ki kritizirate zaradi kritike same, samo dobronameren nasvet: oglejte si definicijo kritike in šele potem kritizirajte. Pod pogojem, seveda, da ste pismeni.

Bistvo kolumne je kolumna

Kaj je bistvo tega branja? Ni bistva. Saj gre konec koncev za kolumno, pri kateri ni pravil. Bistvo te kolumne je kolumna sama. Kolumna, ki ni tako zanimiva za širše množice, kot je bila zadnja ali vse ostale, in ki mogoče ni komercialna — je pa tudi ta moja. Ker če hočete ali ne, tudi to sem jaz.

Kot mi je rekel moj novi prijatelj: ob meni bodi vedno to, kar si. Brez pretvarjanja.

Tudi ob vas sem in bom.

In da potešim radovednost glede iskanja partnerja. Projekt je še vedno aktiven. Čeprav… Čutim, nekaj novega čutim…