Druže T. in štafeta norosti

26.5.2015 / 06:06 Komentiraj
Še noben predsednik ni vpeljal protokola, s katerim bi nasledniki postopno dvigali letvico do primernega obnašanja.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Na včerajšnji dan je bil nekoč velik praznik, ki se je začel s potovanjem Štafete. Na koncu jo 25. maja je On sprejel iz rok izbranega mladinca ali mladinke, ki je po dolgih urah vaj pred ogledalom in avtoriteto povedal(a): “Druže T…”

In On je nazadnje povedal to, kar smo vsi pričakovali, a smo se vendarle pretvarjali, da slišimo prvič: “Narodu, ki ima takšno mladino, se ni treba bati za prihodnost!”

Je govoril čisto resnico ali samo pol resnice? Samo pol: narodu, ki ima takšne starce — četudi v mladih telesih —, se ne piše nič dobrega. Napisalo se je na stotisoče novih smrti, na stotisoče razseljenih, tavajočih, izkoreninjenih. Danes proslavljajo vsak svojo zmago nad sosednjo vasjo — le tistih treh lepih besed ne proslavlja nihče več: svoboda, enakost, bratstvo.

Edward Bernays

Duh francoske revolucije, pomladi narodov, konec starega kolonializma, razsvetljenski duh, ki je od intelektualcev zahteval, da so za svobodo govora drugih pripravljeni tudi umreti — vse to je umrlo. Konzumentska doktrina Edwarda Bernaysa “vi potrebujete to, kar mi prodajamo”, ki je zamenjala staro “mi prodajamo to, kar vi potrebujete”, je postala globalna paradigma, v kateri trgovci z nafto, plačano v petrodolarjih, s taistimi bankovci kupujejo naše orožje, da bi nam na koncu pokazali edinega Boga, ki nima obraza, ne mara umetnosti in ki kaznuje s kamnom ali odrezano glavo.

Totalitarizem je stanje duha, ne ideologija ali režim. Naspidirani bankirji in pretkani hudičevi odvetniki so kupili politike, ki nas po asfaltirani poti peljejo v pekel. Potne stroške plačamo sami.

Vsi predsednikovi predsedniki

Nekateri moji znanci so bili presenečeni ob zadnji predstavi našega predsednika, ko se je pomešal med maturante, enak med enakimi. Ne vem, zakaj bi se zmrdovali. Vsakdo ima svoj stil — še posebej, če v državi ni pravil oz. norm, kako se naj obnaša predsednik.

Še noben slovenski predsednik doslej ni vpeljal prepoznavnega in veljavnega protokola, s katerim bi njegovi nasledniki postopno dvigali letvico do primernega ravnanja in obnašanja.

Prvi je bil obremenjen s kontinuiteto. Drugi si je nazadnje na glavo poveznil venček, pred tem pa je kot predsednik vlade tako modro molčal o vsem pomembnem, da smo ga imeli za zelo modrega človeka — medtem ko so tisti v njegovi senci odnašali družinsko zlatnino in srebrnino in celo železne pluge.

Tretji je v napačnem trenutku izrekel neslano trditev in padel v svoj verbalni grob. Četrti nas preseneča z nenehno metamorfozo. Ko že misliš, da se je končno odločil med mesarjem, frizerjem in drvarjem — postane dijak.

Big Deal

Niti eden od njih ni razmišljal oz. ne razmišlja o napredku države, razvoju človeških potencialov, še manj o svobodi, bratstvu, enakosti v novem kontekstu. Nihče ni bil pripravljen žrtvovati plačanega časa, zastaviti svoje avtoritete, motivirati ljudi vseh generacij za slovenski Big Deal, za razvojni Hooverjev jez, za varovanje in pametno uporabo naravnih virov, navsezadnje za primeren nacionalni egoizem v odnosu do EU.

Morda sem kaj spregledal. Iskreno se opravičujem, ker ne berem vseh tabloidov, že kakšno leto sem povsem odvisen od interneta. Česar na internetu ni, to zame ne obstaja. Začel sem brati od vsepovsod, od Amerike, preko Evrope do Balkana. Vsako jutro si porinem v žile nekaj novega. Nič mi ni bolj jasno, imam pa vse več neba.

Slon, ki se boji miši

Prejšnji teden sem bil prijazen do Vladimirja Putina, to soboto pa me je presenetil z zakonom proti nevladnim organizacijam. Priznam, da sem se hudo motil o moči Ruske federacije: na misel mi ni prišlo, da se tako velika država boji tako majhnih odvisnikov od donacij vlad in zasebnikov kot NGO.

Zdaj sem zaskrbljen še bolj: vidim slona, ki se boji miši. Miši, ki mahajo s črnimi zastavami, kakor pistolerosi oviti z redniki nabojev, imajo pokrite obraze in nekakšne turbane, menda ženske uporabljajo kot spolne sužnje, moškim, tudi dečkom, prerežejo vratove, je nekajdesettisoč — veliki ruski slon, ki je paradiral s 16.000 vojaki, pa se boji nevladne organizacije?

Seme napredka

Potem sem v The Huffington Postu prebral, kako panični so na ameriških univerzah in s kakšnim besom preganjajo vse, kar bi lahko bilo neprimeren govor. Že vnaprej hočejo vedeti, kaj bodo predavatelji govorili ali o čem se bodo pričkali na pogovorih. Največje vojaške sile na svetu je groza govorjene besede!

Potem ko so Savdijcem po 2. svetovni vojni kupili krila v zameno za nafto in dopustili vahabitom — po Alamutu bi res morali posneti film —, da se razvijejo v upoštevanja vrednega igralca na političnem dvorišču, in ko so odstranili tri diktatorje (Huseina, Mubaraka in Gadafija) in naredili prostor za kalifat, se bojijo svobodne besede na univerzah!

Bistvo univerze je vendar prav svoboda govora, zagotovljena vsem, ki se med seboj ne strinjajo. Na razsvetljenski način. Seme napredka je dialogos.

Skrivnost trika

Pri iluzionistu me je vedno zanimala roka, ki miruje, ker je ta vodila k skrivnosti trika.

Zato me pri politikih bolj zanima tisto, kar zamolčijo, kot tisto, kar povejo.

Leta 2012 je gostitelja Janšo obiskal turški premier Erdoğan. Na Siolu se je pojavil povzetek intervjuja, ki ga je dan prej Erdoğan dal mediju v Prištini. Govoril je o turški podpori veliki Albaniji, tudi z orožjem, če bo potrebno, in o tem, da je razpad Makedonije možen, če ne bodo spoštovali pravic tamkajšnjih Albancev.

Novica je izginila v ozadje. Nihče v Sloveniji ni komentiral Erdoğanovih izjav, čeprav so se nanašale na mir na Balkanu, v katerega da Slovenija toliko vlaga.

Turčija je med desetimi najmočnejšimi vojaškimi državami na svetu. Slovenija je na 99. mestu. Časi so zapleteni in negotovi.

Nauk vseh teh zgodb: nič ni v resnici takšno, kot je videti. Novica, ki izgine, ni prerokba in se lahko uresniči. Zato je težko verjeti, da so Makedonci napadli sami sebe. Nevarno je, če se veliki bojijo nevladnih organizacij in svobodne besede, hkrati pa imajo preveč orožja. Ni dovolj samo brati. Pomembno je misliti skozi dialogos.

Ali naj me 40-metrski minaret sredi Ljubljane skrbi? Kdo je investitor? Mislim, kdo je pravi investitor? Ali verjame v tri svobodomiselne besede in dialogos?

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE