Na svojem fevdu ali politični prispevki za priročnik o slabem komuniciranju
Zanimivo je spremljati komunikacijo naših soodvisnih, povezanih, prepletenih politikov. Pogosto se zdi, kot da živijo vsak na svojem planetu — vsak zase, neodvisni eden od drugega, samostojni, gospodarji na svojem. Komunicirajo tako, kot da slišimo samo njih in ne tudi drugih, z njimi povezanih.
Navedla bom samo nekaj primerov neusklajenega komuniciranja oz. požrtih besed.
Mramor/Telekom
Dr. Mramor, minister za finance, je dosleden in ne popušča. Njegovo komuniciranje je vseskozi usmerjeno v sporočila, da je privatizacija nujen korak k saniranju zaskrbljujočega stanja in spolitiziranega gospodarskega okolja.
Tu mu z manjšimi in rahlimi odkloni stoji ob strani tudi Slovenski državni holding, ki več ali manj redno sporočajo, da postopki tečejo. V primeru Telekoma Slovenije je SDH te dni celo najavil, da bo postopek kmalu končan.
Ta hip verjetno le peščica ljudi ve, kako se bo izteklo. Možnosti, da bo Telekom prodan, je verjetno toliko, kot da do prodaje sploh ne pride. Vrednost družbe pa pada — in z neprodajo bo tudi za vedno izničena. Nikoli več ne bomo za prodajo tega podjetja dobili toliko, kot bi dobili danes. Tako kot tudi danes ne bomo dobili toliko, kot bi dobili leta 2008, četudi bi podjetje takrat prodali najslabšemu ponudniku.
Dragonja 1., 2., 3., 4., 5.
Državni sekretar Metod Dragonja, sicer pristojen za privatizacijo na ministrstvu dr. Mramorja, pa glede tega — še posebej v primeru Telekoma — omahuje. Enkrat je za, drugič je zadržan, tretjič išče ovire, četrtič nove poti, petič je proti.
Na začetku je bil seveda odločno za, saj je bil kot takratni gospodarski minister eden ključnih akterjev seznama petnajstih družb, ki gredo prve v prodajo.
Toda naj začnem na koncu.
Njegovo zadnje sporočilo, ki smo ga zaznali skozi medije, je bilo, da je za Telekom Slovenije dovolj dober le strateški partner — ali pa prodaje ne bo. Po takih kriterijih bi torej Cinven, še zadnji in edini kandidat, moral odleteti kot slabo prišit gumb. Sporočilo je bilo med vrsticami mogoče razumeti, da je s postopkom prodaje konec.
Potem je sporočil, da je namesto tega v igri tudi uvrstitev na mednarodne borze in razpršeno lastništvo. A še pred tem sta skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom v duetu udarila z izjavo, da sta seznanjena, da je med Cinvenom in Deutsche Telekomom prišlo do usklajenega delovanja in da bo Cinven opravil nakup zato, da podjetje čez določen čas — očiščenega in olupljenega — proda Deutsche Telekomu.
Mimogrede: čiščenja in lupljenja se bo morala lotiti katerakoli Telekomova uprava — sedanja, zamenjana, domača, angleška ali nemška. Brez tega bo šlo podjetje v nekaj letih v franže.
Minister Mramor pa je v zvezi z razkritjem zahrbtnega delovanja dveh tujih malopridnežev povedal, da o dogovorih med možnim in odstopljenim kupcem ne ve nič.
Veber/Veberkom
Še eno železno palico je v kolesje začete privatizacije Telekoma Slovenije pred časom vtaknil zdaj že razrešeni minister Veber.
Ne samo s komunikacijskega vidika, temveč tudi z vidika razumevanja in zdrave pameti je nenavadno, da je po opravljenih pogovorih s predsednikom vlade medijem zagotovil, da ima glede razkrite afere o “vojaškem posegu” v Telekom Slovenije predsednikovo podporo. Ta je le nekaj ur kasneje taistim medijem sporočil, da to ni res.
In to se ne dogaja samo v zvezi s Telekomom, najhvaležnejšo temo zadnjih mesecev. Tudi lani ni bilo nič bolje. Spomnimo se primera Helios: državni sekretar Dragonja je najprej zagotavljal, da bo glede nakupa Heliosa vložil ovadbe proti novim lastnikom (avstrijskemu Ringu International), pozneje pa je javno povedal, da je bil to dober nakup.
Takšnih primerov je za célo knjigo — ki bi bila lahko priročnik o tem, kako ne komunicirati.
Opomba: Tekst je bil prvotno objavljen v sredo, 20. maja, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Ne zaupamo. Pika.. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.
