Krugman ni namerno zavajal (tako kot je nekoč Mencinger)

Zgodba je naslednja: V petek je Cullen Roche — nisem še slišal zanj, ampak očitno gre za nekega finančnika [in avtorja, op. Fp] — v Business Insiderju objavil zapis z bombastičnim naslovom: BUSTED: Paul Krugman removed 20 years of data from a chart to show a correlation that wasn’t really there. Ha!

In res, Roche je pokazal originalni graf, v katerem je dan pred tem nobelovec Krugman na svojem blogu v New York Timesu primerjal inverz obrestne mere Fed (Federal Funds Rate) in število novih nepremičnin v obdobju 1965–2000 in izjavil, da mu to “izgleda kot povezava” — “Looks like a relationship to me“ — med njima.

Background

Ozadje te slike je dolga in ognjevita debata med makroekonomisti, ali ima monetarna politika vpliv na realno gospodarstvo oziroma kakšen je transmisijski mehanizem monetarne politike.

Krugman pravi, da na nakup opreme s kratko življenjsko dobo oscilacija Fedove obrestne mere najbrž nima učinka, ima pa ga na dolgoročne investicije, denimo v nepremičnine.

No, Roche ni bil srečen s tem in pravi, da je Krugman predstavil podatke, ki “zavajajo”. In da je to naredil “namerno”. Z grafa da je odstranil podatke za 20 let: iz zgodnjih 60. in po letu 2000. Iz obdobja 55 let naj bi odstranil 20 let, da bi lažje podkrepil svoje argumente. Če bi predstavil celo obdobje, bi korelacija izginila.

Hja, če primerjate oba grafa, se zdi, da bombastični naslov služi predvsem nabiranju pozornosti. Torej: Krugman ni iz podatkov ničesar odstranil, temveč je iz podatkovne baze potegnil graf, ki zajema zgolj obdobje 1965–2000. To izbiro pa argumentiral s tem, da gre za obdobje, ko da se je monetarna politika ukvarjala predvsem z brzdanjem inflacije in ne s posledicami počenih balonov. Tudi “močne” korelacije ni omenjal. Povedal je le: “Looks like a relationship to me.“

Outlierji

Ne da bi se hotel postavljati na katerokoli stran, toda akademska in intelektualna poštenost bi v tem konkretnem primeru zahtevala, da nekdo, ki uporabi te podatke v podkrepitev neke teze, seveda uporabi vse podatke, ki so na voljo.

No, v resnici se v empirični analizi izločijo “outlierji” — torej opazovanja, ki tako močno odstopajo, da v lahko povsem pokvarijo povezavo, ki je sicer v podatkih.

Takšne outlierje običajno izločimo z različnimi metodami. Ena izmed njih je, da izločimo vsa opazovanja, ki za 3 standardne napake odstopajo od povprečja (0,3% opazovanj) ali opazovanja v prvem in stotem centilu (2% opazovanj).

Nato pa Krugman pojasni morebitna odstopanja od zatrjevane povezave med podatki med podatki v posameznih obdobjih ali primerih. (V empiričnih analizah se običajno doda dummy spremenljivka za takšna obdobja ali primere). Možno je tudi, da nekdo uporabi podatke samo za obdobje, ko naj bi se nek pojav ali povezava dejansko odvijala. Krugman se je očitno odločil za slednji način.

Zavajanje?

Je Krugman z izbiro krajšega obdobja zavajal?

Hja, če bi zamolčal, zakaj je izbral krajše obdobje, in pri tem trdil, da obstaja splošna in močna korelacija (med inverzom Fedove obrestne mere in številom novih nepremičnin), bi bilo to nedvomno zavajanje. Vendar ni zamolčal. 

Je ta Krugmanov argument za krajše obdobje zadovoljiv?

Hja, bolj transparentno bi bilo, če bi prikazal v sliki celotno obdobje in nato pojasnil razloge za odstopanja v obdobjih, ko ni videti povezave med spremenljivkama. (V novem zapisu kot odzivu na kritiko Krugman to tudi naredi; glej spodnji update, op. J.P.D.)

Je Krugman s tem hotel zavajati?

Ne vem, naj sam pove. Meni se zdi, da je samo na hitro privlekel na dan podatke, da bi ilustriral vpliv monetarne politike na realne agregate. Če bi hotel tukaj karkoli trditi z večjo gotovostjo, bi moral narediti formalne empirične teste z malo več in malo bolj resne time-series ekonometrije. Česar pa ne obvlada.

Et tu, Roche?

Tudi Roche ne, ki je naredil v Excelu eno cross-section sliko med obema spremenljivkama in vrisal preprosto regresijsko premico (najbrž na letnih podatkih), vendar brez vseh formalnih empiričnih testov. Njegov pristop ni primeren za analizo time-series podatkov. No, empirična literatura je polna resnih analiz tega fenomena in Krugman je v zapisu opozoril na dve takšni resni raziskavi (Romer-Romer, Sims), ki kažeta na vpliv monetarne politike na realne agregate. Roche ne opozarja na nobeno, opozarja samo na Krugmanov spodrsljaj.

Krugman kot Mencinger?

Je Krugmanov “greh” primerljiv z Mencingerjevim?

Pred več kot desetimi leti je dr. Jože Mencinger regresiral gospodarsko rast na odložen pritok tujih investicij v osem vzhodnoevropskih držav in trdil, da obstaja značilna negativna korelacija (oz. da tuje investicije zmanjšujejo gospodarsko rast)?

Hja, seveda ne. Mencinger je takrat zagrešil precej hude vsebinske in metodološke napake, da bi dokazal željeno negativno korelacijo, ne da bi opozoril na morebitne pomanjkljivosti.

Takrat smo ga s kolegi precej kritizirali. Denimo: da je izbral omejen vzorec držav, da ni upošteval panelne strukture podatkov; da ne moreš pričakovati, da bo priliv tuje investicije imel pozitiven vpliv na gospodarsko rast že v naslednjem letu, ker kaj, če gre za nakup obstoječega podjetja; da ni upošteval ruske finančne krize, ki je prizadela nekatere od teh držav v opazovanem obdobju itd.

V primerjavi s tem je bil Krugman tukaj bolj v površen oz. se je ilustracije nekega fenomena lotil bolj ad hoc.

Bi Krugman komu drugemu (znani osebnosti) spregledal tak “spodrsljaj”?

Najbrž ne. Toda če si glasen v kritiki drugih, moraš biti pripravljen, da bodo tudi drugi bolj pozorni nate. In seveda ne smeš delati takih srednješolskih napak. Greška u koracima.

Dodatek: Tekst je bil updatan s Krugmanovim odzivom na Rochevo kritiko.

Opomba: Tekst je bil objavljen v soboto, 23. maja 2015, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Krugmanova velika prevara. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.